Zdaj , ko sem na hitro preletela to temo vidim šele koliko se nas boji pajkov. Ta strah mene spremlja od kar se zavedam zase. Bojim se jih tako močno, da ob kakšem nepričakovanem bližjem srečanju z njimi dobesedno zbolim. Najprej obvezno bruham, bruham toliko časa, da sem že vsa izmučena, potem me vse koža srbi in se mi je že večkrat zgodilo, da sem se nevede spraskala do krvi in pa kakšen dan ali dva sem vsa nervozna ob najmanjšem dotiku las na obrazu. Ko sem bila stara deset let sem zaradi pajka padla v nezavest in sem se pri tem udarila z glavo ob rob pomivalnega korita in se poškodovala, potem sem nekaj časa hodila na neke terapije k otroškemu psihologu. Pa mi to kljub temu ni kaj dosti pomagalo.
Mislim, da sem tako hud primer, da mi nihče ne more pomagati.
Je pa prav zanimivo, da vse ostale žužke recimo kobilice, hrošče, murčke... z lahkoto primem v roko, celo paličnjake smo imela doma pa ni bilo nobenega problema.
Živeti s tem strahom nikakor ni enostavno, ker teli pajkci so povsod, brrrrrrrr.