andreyka je napisal/aPo mojih izkušnjah so slovenski fantje resnično dokaj zadržane sorte. Če se recimo na ulici v nekoga zagledaš, je zelo verjetno, da bo ta sramežljivo umaknil pogled (seveda če le-ta ni ravno sezonski fizikalni delavec iz ene naših južnih sosed
). V vsakdanjem življenju se mi skoraj ne zgodi, da bi nekdo neposredno pristopil do mene in navezal kontakt. Veliko bolj pa so fantje pogumni zvečer, ko gredo ven in zvrnejo že kakšen kozarček ali dva.
Se čisto strinjam. V Sloveniji sem samo enkrat doživela, da je
normalen (=trezen) fant pristopil (sredi belega dne) in me povabil na kavo; kljub temu, da sem ga zavrnila, sva se še nekajkrat srečala in pozdravila, tudi kaj počvekala. Drugače je tukaj nekako tako, kot je napisano v tistem članku, ki ga je nalimala Irena - na enem koncu miza, za katero so dekleta, na drugem pa miza, za katero so fantje, ki nonstop pogledujejo k puncam, naredijo pa nič (čisto tak scenarij sem doživela s prijateljicami, s to razliko, da so fantje pristopili že pošteno alkoholizirani). Moram reči, da so v tujini, kjerkoli sem bila, bili fantje, moški doooosti bolj sproščeni; no, poseben primer so Italijani - bolj greš na jug, bolj zoprni so in skraaaaaajno vsiljivi, da si že pripravljena na kakšno klofuto.... So pa drugače prijetni, seveda šarmerji
in če vidijo dekle, ki jim je všeč, takoj pristopijo. Meni posebej ljubi so Irci, ker tako sproščenih ljudi še nisem videla, v pubu punce avtomatično dobijo družbo, so za hec, niso vsiljivi... Vsaj takšne sem jaz spoznala. Sigurno so kje tudi kakšni sramežljivci
Zelo me moti pristop nekaterih (slovenskih!) fantov zvečer v klubu, ko mislijo, da te lahko zgrabijo za določene predele in to je to. Punce naj bi bile očarane nad tem ali kaj? Pa hupanje avtomobilov ipd. - resnično ne vem, v čem je point hupanja mimoidoči punci? Kot da bomo zalaufale za avtom in ...
. Je bratranec mojega zelo dobrega prijatelja.
