Hm... Jaz se popolnoma strinjam z Aussie... Kot članica jeseniškega
društva verjetno vidi veliko več pomoči potrebnih kužkov (in muck) in
tudi takšnih zapuščenih "čistokrvnih brez rodovnika" (in ravno zdaj se
eden takšnih tudi oddaja) kot ostale tu; in ko se enkrat ukvarjaš z
zapuščenimi živalmi, fizično ali pa tako preko interneta... Moraš imeti
zelo zelo dobre živce, da bi nekomu (ki je mimogrede že dobil odgovore
na svoja vprašanja) n-tič odgovoril na lep način (sicer pa se meni
Aussijin način ni zdel žaljiv ali kaj podobnega; sama bi namreč
pričakovala prav tak odziv, predvsem zato, ker bi že drugje dobila
enakega ).

Kljub temu, da bi imeli mladički že takoj lastnike oz. bi bili
rezervirani, to ne spremeni dejstva, da so nerodovniški in da obstaja
razlog za to. Kot je bilo že n-tič povedano, nimamo nič proti
nerodovniškim kužkom - vsi so enako čupavi in naši in jih ne bi
zamenjali za nič na svetu. Vendar, smo pa proti produciranju
nerodovniških živali. Razloge za to ne bom naštevala, saj so bili
omenjeni že velikokrat.
In kljub temu, da bi mladičke oddala in ne prodala, tukaj enostavno ni
razlike - namerava producirati nerodovniške mladičke. Pika. Ne moremo
reči "Oh, no, saj potem pa ok, naj pa ima eno leglo, če ne boš imela
koristi". Mama je nerodovniška in ne ve, kako je z dednimi boleznimi in
njenimi starši (kaj pa, če so parili mamo in brata?).

Tanja, vem(o), da vedno odgovoriš prijazno na že milijonkrat
postavljena vprašanja, pa marsikatera druga tudi, kar je zelo pohvalno.
A pri problematiki produciranja nerodovniških kužkov (ki se kasneje spremeni v problematiko zapuščenih kužkov) ti 371. en malček
vrže pokrov v luft. Posebej, ker je že tako veliko napisano o tem in če
nekdo pride na tak forum, bi človek pričakoval, da si je kaj tudi
prebral. In posebej zato, ker ti že na sosednjem forumu razložijo, da
to ni to.

Pa takšne osnovne stvari - porod, nosečnost? Pri živalih?
Na sosednjem forumu je ga./gdč. omenila, da je prebrala veliko
literature. Nekaj člankov sem in tja ne šteje pod "veliko literature".

In še to - rodovnik vsekakor ni garancija, da bo pes zdrav. Treba je
znat rodovnik tudi brati, ga naštudirati, preveriti vzreditelje in še
marsikaj drugega, da bi si izbral zdravega psa. 

Še glede pregleda - kot je Kazi rekla, je potrebno psa dobro pregledati
in narediti ustrezne preiskave (posebej za tiste bolezni, h katerim je
pasma nagnjena) in to sigurno ne stane malo.

Še glede dostojnega komuniciranja - verjetno to leti na kar nekaj nas,
ki se oglasimo v takšnih temah in vneto branimo naša stališča. Kolikor
se spominjam, je bilo komuniciranje vselej dostojno, včasih
podkrepljeno s sarkazmom, tudi jezo... Nikaor pa se mi ne zdi, da se je
nivo komuniciranja tu spustil in da vlada Teksas. Za kaj takšnega je
potrebno veliko več. Verjetno pa je bolje takšne poste pospremiti z
nasmeškom in si misliti svoje? Ok, will do.

Meni se zdi vse smisleno kar sta napisali Lai Ming in Aussie in članek Jane iz drugega foruma, ta rodovniška ideja se mi zdi, da je zasonovana v zelo "pametnem duhu", in bi bilo res idelano če bi se vsi držali tega, razumem tudi da se verjetno obe ogromno ukvarjata z zapuščenimi kužki iz različnih zavetišč, da vidita velko zapuščenih kužkov in se vama para srce, da sta verjetno obe preštudirali veliko literture in sta v kontaktu z ljudmi, ki se poklicno ukvarjo s kineologijo, vse lepo in prav.
Ampak res ne razumem zakaj ste si vzeli kot življensko nalogo, da prazaprav napadate druge, ki mogoče teh stvari ne vedo, ne razumejo, bili vzgajani v drugi "veri", ki se ne zavedajo teh problemov tako kot se ju vidve, ki si tako kot jaz npr. samo želijo potemce svojega kužija, si želijo imeti doma mladičke, ampak so ubistvu pravi amateriji, nepripravljeni na nalogo (priznam), in bi bili - jaz bila čisto pripravljena slišati še drugo plat zgodbe in spremniti svojo ukoreninjeno vero, a kaj ko da samo omenim paritev moje nerodovniške Lize, vsi vi totalno popenite, a sem na glavo padla, a res ne znam nobene literature prebrat, a nič ne mislim na druge stvari, ja žal pri nekaterih stvar je tako, da si nekaj zaželimo in je želja močnejša od potrebe po temeljitem razmisleku, še posebaj če me nekdo potem napade in me nadira, potem pa sploh zgubim vso voljo da bi poslušala nasvete.

Jaz veliko delam v preventivi v cestnem prometu in vsi vemo da se je treba privezovati (posledice so tukaj hujše kot pri reprodukciji psov), ampak še zmeraj je v sloveniji 50% ljudi ki se ne privezujejo niti spredaj sebe niti svojih otrok. In ko delam na kaki akciji takega ki prizna da se ne priveže ne naderem, ampak mu probam na lep način razložiti posledice, ga ne posiljujem s to idejo, če ga ne zanima kaj mu imam za povedati ga pustim, da gre svojo pot, če bi se mu drla tja nekam v tri krasne bi še bolj z užitkom ostal neprivezan.

Sicer pa spreminjanje človekovih navad traja dolg čas in se ne zgodi čez noč, jaz imam 10 let svojo "rodovniško - brez rodovnika" psico, ko smo jo kupovali nism nič vedela o teh stvareh, ko je imela 3 leta in smo jo parili nisem vedela nič o teh stvareh (internet še ni bil v razcvetu), počasi sem vedno bolj postajala informirana o tem, od mladičev smo obdržali samca in tudi njega smo hoteli pariti, kjub temu da sem že nekaj malega vedela o tem, no potem pa mi je gdč. Jasna povedala ene par krepkih, od takrat naprej pa sem prepričana da me ne nihče več ne bo dobil na ta pametno (priznam da je vaša ta pametna) stran, ker se mi je vse preveč zamerilo, in ker se ob vaših nasvetih počutim ogroženo in užaljeno in ker se mi zdi zelo neprimerno, da se nekdo tako ognjevito vmešava v moje stvari.

S tem ne pravim, da je zadeva o rodovnikih, vzrejnih dovoljenjih napačna, amapk pristop pa je totalno zgrešen, ne morate vi mene prvo užalit potem pa pričakovati od mene, da uvidim resnico in začnem čez noč živeti po njej, kako?, no jaz tega ne znam...

Jaz nočem, da bi tole preraslo v kako kreganje, samo hočem povedati, da se včasih kaj splača lepo povedati in predvsem človeku dati čas, da sam pride do istega zaključka.