O čem ta hip razmišljate?

ko boš pozabila, da hočeš, da pokliče

To je čisto res, kar je gita napisala

ja, ravno zadnjič je bila ena "debata" na to temo. ali je sploh fajn, da se tisto, kar si si nekoč strastno želel, zgodi takrat, ko malce pozabiš na to, kako strastno si si želel ... ker potem, ko se zgodi, si verjetno ne želiš več tako zelo, mogoče imaš celo že druge plane, pa ti potem ta pojav - uresničitev želje iz preteklosti, zmeša štrene ... in tako

Da bi najraje šla spat. Pravzaprav o tem razmišljam, odkar sem vstala.

O dejstvu, zakaj še vedno nisem dojela, da sem štiri dni nazaj diplomirala z odliko. (Saj sem srečna, ampak kar ne verjamem, da sem res že končala faks).

čestitke, navy tudi meni ni bilo nič posebnega, ko sem diplomirala. sem bila bolj vesela, ko sem naredila zadnji izpit

Bravo, Navy! Čestitke!

 

Tudi jaz po opravljeni diplomi nisem čutila neke evforije. Le globoko praznino. Verjetno zaradi truda, ki sem ga vložila v opravljeno delo in mogoče celo zaradi (podzavestnega) strahu pred novim načinom življenja.

Ampak ne se bat, vse pride za tabo! Tudi veselje nad uspehom .

Hvala za čestitke dekleta! Sem se pa popolnoma našla v Gitinem sporočilu, tudi jaz sem bila bolj vesela nad opravljenim zadnjim izpitom.

 

Mogoče bom pri magistrski nalogi kaj bolj evforična.

 

Pa da ne bom preveč off: sedaj razmišljam če bo podiplomski študij kaj drugačen.

oh, magistrska naloga, kje je še to. no evo, razmišljam kdaj naj končam zadnja dva izpita in se spravim pisat mag. nalogo. in pa kaj pomeni s finančnega vidika, da sem sedaj že brez statusa. ah ja. poleg tega pa razmišljam še o enem drugem izobraževanju, ki me trenutno veliko bolj vleče, kot ta dva izpita in mag. naloga. huda razmišljanja za začetek dneva