Tudi naša 2 razumeta - z njima se sporazumevam kar po francosko. Ko smo posvojili drugega psa (chow - chowa), je bil totalno za sebe. Ko si ga klical, se ni oziral, v glavnem sva bila z možem na ignor.
In ful smo se trudili in se ukvarjali z njim, tako da sedaj razume. Mož je za naša psa bog. Vesta, da je on "ta glavni" in ga tako ubogata - mene ubogata samo če jima kost pokažem.
Brala sem, da psi odlično razpoznavajo obrazno mimiko. Uporabljati se morajo kratki stavki, in ne na dolgo in široko. Tudi mi ne smemo omenjati pred njima sprehod, ker začneta skakati en čez drugega od same sreče. Prepoznata zvokove moževih avtomobilov (laguna, kombi in službeni kamion) in potem se začne tekanje, lajanje, vreščanje - tudi čauči, pa čeprav veljajo za gospodske pse in ne tekajo za prazen nič. Mož ga je tako zdresiral, da prepozna ukaz: sedi, daj tačko, daj še drugo tačko, skoči (da stoji na ta zadnjih nogicah, s ta sprednjim je pa naslonjen na moževa kolena), na mesto, sprehod, lulati, mačka, išči, glej.... imamo ga pa 1 leto.
Mogoče se mi zdi, ali pa boste mislili da sem opokana, vendar ko imam bolečine, pes to nekako začuti in se zraven mene uleže ali pa mi začne lizati del, kjer me boli, pa še zadene kje.
Psi so najboljši prijatelji. Lahko mu vse poveš, pa te ne bo izdal 
