Alja, me veseli, da ne bi treba na pot. Tudi moj ne mara vožnje (zelo se boji), ampak ko je treba, je pač treba... Iz Lj. smo ga peljali v Grosuplje, nato nazaj domov, pa čez dva dni nazaj v G. na operacijo in nazaj domov, čez en teden spet tja šive ven pobrat in nazaj domov. Po operaciji je bil tako omotičen, da se mu niti sanjalo ni, kaj se dogaja, pri vse ostalih vožnjah pa ga je bilo zelo strah. Tudi zdaj, ko ga peljemo k zobarju

je čisto preč, zelo pa pomaga, da sedim zadaj pri njemu in ga božam.
Strinjam se z LoveMe, za kunce in ostale glodavce so primerni izključno specialisti za le-te. Kot je dala primer - zaplete se že pri zadnjih zobeh (sem enkrat že nekje napisala - mene so v eni lj. ambulanti že na vratih odslovili, ker se na kunce ne spoznajo (ja, to so bile nihove besede)), kaj šele pri kakšnih bolj zapletenih zadevah.