Kaj vam je pokvarilo dan? - 8.del

Suzek

Dan mi greni moje slabo počutje (tako fizično kot psihično) in moj fant, ki si tega naziva skoraj ne zasluži s svojo pasivnostjo in otročjim vedenjem, ter da ne zna poskrbeti zase, jaz pa mu moram non stop igrati neko matero. Dovolj mi je tega!

Suzek, grozni so taki moški , čimdlje stran od njih, če je le možno. 

Suzek, res mi je žal za te stvari.Ampak iz osebnih izkušenj ti povem, da na žalost taki ljudje potrebujejo veliko brco, da se spremenijo, oz da poiščejo pomoč.Ker če je ne bo, je veliko bolje za tvojo mamo, da se odseli od njega-kljub temu, kako nemogoče se to sliši oz bere.
Najtežji korak je da se odcepiš od tega strahu, še dolgo zatem imaš vse skupaj v podzavesti....
Tvojim mami želim veliko poguma in sreče, tebi pa isto
Meni je pa dan pokvarilo to, da sem zaspala komaj ob pol šestih zjutraj, ker sem celo noč prijateljevala z novo kolegico, školjko....pojma nimam kaj mi je, še zdaj mi ni ok, ampak se vseeno moram odpraviti na faks.

suzek. upam, da ne bo pregrobo tole slišat.

mama potrebuje, da jo nekdo takole terorizira. tako je naučena. ne zmore poguma, da vstane in gre. in ostaja. a se ne zaveda, da gre življenje mimo. zakaj ostaja? ker jo je strah? zelo jo je strah. seveda nas je vse strah narediti nekaj konkretnega za spremembo.

suzek, srčno ti želim, da bi bila čimmanj obremenjena z domačo situacijo, ker taki vzorci se zelo radi prelagajo iz generacije v generacijo. in to tako potiho, da se jih sploh ne zavedamo. (sem imela veliiiko dela, da sem pogruntala, kake vzorce sem se jaz naučila in res ni čudno, da mi življenje ni laufalo, kot sem želela).

prvo kar je, mora mama poskrbeti zase. to ni tvoja odgovornost. in ne tvoje breme. ti nisi tu, da bi reševala svoje starše (kot sem nameravala jaz). (če dobro pogledam zapise, imam občutek, da si že zelo globoko v občutkih krivde in nemoči, ker ne moreš nič narediti. in RES ne moreš nič narediti)

oče?
če ste mu že poskusili pomagati, iti z njim na kako terapijo, naj prebere kako knjigo, naj razmisli, kaj sam sebi počne, kaj počne vam... če noče, noče. ne morete mu vsiliti novega vedenja. njemu ta način pač ustreza. saj je fajn, da imaš doma eno sužnjo, ki je tiho in dela, kot ti hočeš. verjemi, da ne razmišlja o tem, ali je njegova žena srečna. še bolj pa verjamem, da je on zelo nesrečen in ne verjame več v dober svet.

oprosti, da tako podrobno analiziram, a upam, da še komu pomaga moj pogled na situacijo.

Glista, v bistvu se strinjam s teboj. Ampak je težko odklopiti občutek krivde in željo, da bi hči pomagala mami.

Imam tudi sama podobno izkušnjo, sicer na srečo ne v takih težavah in ne v takih razsežnostih, kot jo ima Suzek. Jaz sem se zadnjih nekaj let, nekako odkar sem "odrasla", trudila distancirati od domačih težav. Do neke mere mi je uspelo, popolnoma pa ne in ne vem, če mi kdaj bo, saj sem te težave ponotranjila in so del mene. Ne počutim se odgovorno za življenje svojih staršev, kljub temu pa si ne morem kaj, da jima ne bi želela pomagati, vsaj svetovati (kaj drugega v bistvu ne morem, saj prisiliti v spremembo življenja res nikogar ne moreš).

Tako da razumem Suzek, da težko gleda mamo tako trpeti in ji želi pomagati, sploh če slučajno živi v isti hiši, mora biti to težko. Tvoja analiza pa zna biti točna, žal . Ko se človek nekega vzorca navadi, je težko najprej spregledati, nato pa se odločiti in ga spremeniti, saj človek tako življenje pozna in ga je strah vsega novega, pa tudi če to novo prinaša svobodo in srečo.

Krasno, da je tebi uspelo znebiti se vzorcev .

Dan mi je že ob 4h zjutraj pokvaril oblak vulkanskega prahu. Drugače bi pa zdaj že letela proti Parizu. 

Zelo slaba novica

Nova frizerka - želela sem samo postriči konice in oblikovati frizuro, ženska pa me je skrajšala več kot sva se dogovorili (med striženjem to ni bilo vidno!) in mi uničila frizuro z neznanjem kodranja las. Hvalabogu, da je danes pihalo, da mi je zmršilo vse. Sem resno razmišljala, da grem do drogerije po elastike, obroč in špange, da si bom sploh upala na avtobus in domov. Bruuuuuh.

Sem kot sedemdesetletni angelček.



Hvalabogu za obstoj likalnikov.

Ati....spet zamuja s preživnino, kar pomeni, da bom spet morala dati denar za druge namene, kot sem prvotno načrtovala.Kar pomeni skoraj nič cotovja, nič kozmetike, ampak položnice.
Še dobro, da sem sprejeta za eno super službico....

Emchy don't worry, na ta način postajaš čedalje bolj odgovorna in ne razvajena . Jaz npr. se tega šele zdaj resno učim , malo pozno že. No, vseeno upam, da ti bo oče z zamudo dal preživnino .

Tulipan, prav imaš.Ampak sumim, da mi je nima namena nakazati...kot študentki mi vse skupaj otežuje, da sem sama za bone, skripte, vse....še dobro, da mi ob strani stojita fant in mami.
In planetke, ko pojamram

Grrr, saj ti je dolžen dati preživnino, kajne ? Ah ja, tukaj pa smo, da pojamramo in poslušamo jamranje drugih .