Malo odgovora, pa še zelo žalostna zgodba...
(naj ne berejo tiste s slabimi želodci)
Alenka, tudi meni je eno muco povozil avto, sploh mi ni jasno, kako, saj se je strašno bala in je bežala pred sesalcem za prah, avtomobili, vsem, kar je ropotalo in tam, kjer se je zgodilo, je križišče in seveda mestna omejitev 50...nikjer grmovja izza katerega bi lahko skočila na cesto...pa jo je eden uspešno naciljal, kajti tudi taki vozniki so
in reče se jim ljudje...
Da ne govorimo, kakšen odnos ima večina ljudi (ponavljam, večina, ne vsi) na kmetih do živali, kjer so deležni brc, klofut, udarcev z orodjem, ki pride pod roko...psov, ki umrejo od žeje, sončne pripeke in lakote privezani na 1 m verige, krav, telet, konj in kobil z žrebeti, ki jih morajo usmrtiti, ker so podhranjeni in dehidrirani, pa še bi lahko naštevala.
In še zelo žalostna zgodba
Nikoli ne bom pozabila, še danes o tem težko govorim, prej pa sploh mogla nisem. Poleti sem šla na daljšo pot in sem bila od doma že kar precej oddaljena, ko sem ob hitri cesti zagledala 4 ali 5 mesečno mucko, ki se je tako vneto umivala, da sploh ni reagirala na mimo vozeče avtomobile, bližnje kmetije pa so bile kar precej oddaljene. Ustavila sem in se ji približala, pa se sploh ni obrnila. Bilo mi je malo čudno, tudi ko sem jo prijela, je to počela naprej...sem pa zaznala močan smrad. Dala sem jo v prtljažnik avtomobila in se odpeljala domov, kjer sem si jo malo natančneje ogledala...in, skoraj onemela od groze, na zadnji nogi je imela od lopate, motike ali kakega podobnega orodja zarezano meso in kite do kosti, v rano pa so že muhe izlegle svoja jajčesa in so jo že ličinke živo žrle...
Takoj sem jo odpeljala na veterinarsko postajo, kjer pa ji na žalost niso mogli več pomagati, ker so bile ličinke že pregloboko v mesu in med mišicami...