Današnje počutje - 8. del

Danes sem tako neprespana, da mi je kar slabo v želodcu . Noč je bila spet prekratka, ker sem šla zeelooo pozno spat, ob 5ih zjutraj pa me je pokonci vrgel sršen, ki se je skozi okno, odprto na kip, prikradel v spalnico . Lahko si predstavljate, kako budna sem bila v minuti .

Stewie, blagor tebi. Jaz sem danes čisto zalimana... SPET!

Dobesedno ždim tukaj in čakam, da se spokam iz službe in grem na piknik.

Tulipan, mene bi kap. Pred leti me je namreč pičil sršen in se jih bojim kot vampir količka. Pa še tak scary zvok povzročajo. Da bi me pa zbudil sredi noči...  UF, kako bi šprical adrenalin.

Stewie, seveda ne zamerim, le zakaj bi? Zame je to sedaj tudi že anekdota, ki jo razlagam naokoli . Sem imela pa kar težave z njim, ker ubiti ga nisem mogla, je bil preveč divji, tako da se je na mojo srečo usedel na moj vzglavnik in si začel čistiti tačke. Tako sem vzglavnik skrajno previdno dvignila in ga pridržala čez okno, malo zverino pa s časopisom odgnala v svež jutranji zrak . Potem zaspati nazaj je bil pa naslednji podvig, ker me je res čisto prebudila tale jutranja akcija.

EDIT: Ketka (huda ) adrenalin je res šprical na polno, samo ne vem, ali bolj moj ali bolj sršenov. Joj, pičil me zaenkrat še ni, se pa tega zelo bojim .

Za tolažbo, sva že dve čisto zalimani, ki komaj čakava današnji piknik, upam samo, da bodo moje oči do takrat ostale odprte .

Mene ne skrbi, da tam ne bi imela odprtih oči. Bolj me skrbi, da se mi bodo prej zaprle.

No, tako kot sem se počutila tisti dan, ko me je pičil sršen, se ne bi rada počutila. Pičil me je na notranjo stran nadlahti, ker sem ga z jopo prinesla v avto in sem ga stisnila, ko sem se privezovala.

Drugače je pa moje počutje že boljše. Ura je že 11.

Spet zatekam do maksimuma . Pa sem zadnje dneve že mislila, da gre malo na bolje ...

Glistič . Sonček si.

 

Da ne bom samo jamrala: I feel fine .

Novega? Ahhh, pri meni neprestano .

Včasih si prav želim, da bi mi kdaj bilo dolgčas .