Na forum sem se prijavila, ker bi rada nekaj napisala. Danes je eno leto, odkar sem vegetarijanka in tale tema mi je pomagala spregledati, zato bi se rada zahvalila udeleženkam te teme. Predvsem Mimika in MeiMei sta mi dali za misliti. Prebrala sem vsako njuno besedo in čeprav me je na začetku prizadela, sem razmišljala o tem. Zdaj vem, da ni prizadela mene kot osebe, ampak tisti del mene, ki si je zatiskal oči in se pretvarjal, da je v redu, da jem živali.
Ko sem govorila s kom, sem vedno poudarjala, da jem samo perutnino, da jem malo mesa ali da sem sicer prava ljubiteljica zelenjave. V bistvu sem ves čas vedela, da je to narobe, ampak sem bila prelena, da bi kaj spremenila. Zakaj bi se ukvarjala s tem, kaj si bom skuhala, če lahko jem zrezek in krompir?
Potem je prišla odločitev kar čez noč in uspešno živim brez mesa že eno leto. Ne rečem, da mi kdaj ne zadiši meso in da občasno ne pogrešam kakšnih puranjih prsi, ampak saj vegetarijanstvo (in veganstvo) ne temelji na tem, da se ti meso gabi in da ga ne ješ, ker ti je odvratno. Ampak ker si se tako odločil za dobrobit živali.
Trenutno sem vegetarijanka, ki počasi stremim k veganski prehrani. In moram reči, da lažje živim sama s seboj, ker vem, da zaradi ustaljenih prehranskih navad in posledično lenobe ni bila ubita nobena žival. Na tem mestu se želim zahvaliti vsem aktivnim članicam v tej temi, ki so mi nevede pomagale, da sem boljša oseba. Hvala.
