niika

Hči je dobila za Miklavža neke pisane bonbone in je začela iz vrečke vleči vse bonbone zelene barve "To je iz blokolija, niso dobli, to gle v smeti" 

No Escape - sicer sem bila cel film živčna ko hudič, vendar nisem mogla nehati gledati

Self-less (sicer malo predvidljiv, a vseeno gledljiv)

How to get away with murder - čisto obsedena

Večinoma čistim s kisom (obvezno razredčen z vodo), ko pa delam generalko, uporabim agresivnejša čistila. Najboljše očitsti Meglio, za Wc pa uporabljam večinoma Frosch gel s kisom in potem še navaden Frosch gel z vonjem.

Alkoholni kis imam v prazno Meglio embalažo, da z njim špricam, saj ga tako porabim manj.

Kuhinja: površine čistim s Frosch detergentom za umivanje posode ali/in kar z mokro, vendar čisto krpo in potem do suhega s suho krpo. Umivalnik pa očistim s kisom ali Frosch Vinegar lime remover (je drag, ampak je super za pomivanje umivalnika in posode), za steklokeramično uporabljam arf, ki ga stopim v topli vodi in ne drgnem, ampak samo obrišem z mehko bombažno krpo (če so kakšni ostanki od kuhanja, jih najprej postrgam s strgalom, potem obrišem s toplo vodo in šele nato z arfom, da ne poškodujem površine z drnjenjem); Za pomivanje posode vedno uporabljam Frosch

Kopalnica: Kis, Meglio, Frosch s kisom, Frosch wc gel s kisom in Frosh gel limona; nekajkrat na leto se lotim tudi čiščenja ploščic in fug po celi kopalnici; pipo čistim s staro zobno ščetko in kisom (tam, kjer se stika z umivalnikom) ter pri odtoku; ko se zvečer vsi stuširamo, kad in tuš kabino sperem z vodo in obrišem s suho krpo - preverjeno nove tuš kabine in bane ostanejo brez nabiranja vodnega kamna, je pa res, da je brisanje potrebno vsak dan

Pohištvo: Voda (topla)

Okna: Blink

Tla: Ko se je še naša tamala plazila po tleh, sem čistila samo z vročo vodo, sedaj uporebljam Ajax ali Frosch univerzalno čistilo, vendar res ZELO malo

Tako kot so rekle že punce, 1-2krat na mesec (2krat, če pereš vsaj 3krat v tednu) daj v vse posodice in tudi v boben liter alkoholnega kisa in prati na 90 stopinj brez perila. Jaz to naredim vedno ponoči potem pa pustim pralni stroj odprt  in nedotaknjen vsaj en dan, da se temeljito posuši. Pomaga. Meni temno perilo ne smrdi več toliko, poleg vsega pa dodajam pri pranju še dezinfekcijsko sredstvo (iz DM ali Impresan iz Milerja), vendar ga dam pol manj, kot piše na navodilih - razen ko perem najine cunje za fitnes in treninge (sem pa tole rešila tudi tako, da je vse, kar imava za treninge (tudi spodnje perilo) temne barve, da lahko perem samo to in jih ne mešam z drugim perilom). Včasih sem poskušala vse praške, gele in ne vem kaj še vse, da bi rešila problem s smrdečim perilom in kamnom ter oblogami v pralnem stroju. Zdaj sem tole nekako rešila z zgoraj opisanim. Pri nas to vse pomaga, upam, da tudi ti rešiš situacijo.

Edit: sem se tako razgovorila, da sem pozabila, zakaj sem sploh prišla v to temo Zanima me, kako rešim bele madeže od deodoranta pod pazduho pri temnem perilu? Čez čas se naredi flek in postane trdo. Pa sem zamenjala že deodorante, perspirante, uporabljam celo doma narejen deodorant, vendar ne pomaga. Sploh na perilu, v katerem se potim med treningi. Ali namažem s čim pred pranjem? Res mi je škoda metati stran majice na vsake doliko časa...

No, če bom imela veselje do tega, denar niti ne bo igral tako velike vloge Bom poskusila in videla, kako bo.

Zaenkrat sem se odločila, da bom naredila za poskus dve zadevi (vazelin za ustnice in pa karitejevo maslo za telo). Na Milnici sem našla veliko info, res je super stran

ana25 hvala za tole. Že raziskujem in študiram tole pa tudi tečaj imam v mislih

Hm...se pravi tudi na dolgi rok ne prideš ceneje skozi?

Nekaj let nazaj sem za darilo dobila doma izdelano milo, šampon, olje za telo in vazelin in sem bila res navdušena, potem sem pa malce pozabila na to. Zdaj me je pa zamikalo, da bi se tudi sama lotila tega. V bistvu sem se že kar odločila...

Zdravo.

Ker imam od poroda zelo občutljivo kožo in lase in ker je moja hčerka še majhna, sem se odločila, da bom doma naredila nekaj kozmetičnih izdelkov - vazelin, šampon, milo, kremice itd. Za dobre naravne izdelke res porabim ogromno denarja (sploh za malo- neverjetno, kako drage so tovrstne stvari za otroke) pa še vedno se mi zdi, da ni vse tako bio, eko itd. kot obljubljajo. Moja mami je namreč kemik in nekajkrat je testirala te zadeve, ločevala sestavine, merila po nekih standardih, vendar na koncu ni bil rezultat ne vem kako spodbuden. Poleg tega pa uporabljam make up, ki seveda ni tako zelo naraven in nežen, zato bi rada vsaj nego imela čimbolj naravno. Vem, da obstajajo spletne trgovine, ki prodajajo sestavine in embalažo. Zanima pa me, katera je najboljša in še dokaj ugodna (vseeno si želim, da so sestavine in seveda tudi embalaža kvalitetne). Tukaj res nimam izkušenj in ne poznam nikogar, ki bi se s tem (resno) ukvarjal. Ni nujno, da je stran slovenska. Hvala za odgovore!

Ne ravno najbolje. Kljub temu, da bojkotiram branje in gledanje novic, me je vseeno vsak dan bolj strah. Res nočem tega, a vseeno pred spanjem razmišljam o tisoč in eni stvari...o tem, kam gre ta svet. Ne vem od kod ta strah, saj sicer nisem nek paničar.

Ko porabiš ves vikend, da nekaj narediš, vložiš notri ogromno dela, pa se na koncu izkaže "da pa res ni bilo potrebno". Halo? Zakaj potem panika pred tem? Đizus

Hja, me ti ga ne moremo dati. Vse moraš sam storiti. Tako je. That's life. Pogovor z nekom z izkušnjami je nekaj, kaj boš storil (ČE sploh boš), je pa na tebi in tvoja odločitev. Tudi jaz sem kdaj imela problem, dobila sto nasvetov in nekajkrat nisem upoštevala nobenega. Včasih sem se zaradi tega opekla, včasih se je izkazalo, da delam iz muhe slona in se je vse uredilo - slej ko prej. And I'm still alive! Tako kot sem rekla: sam si krojiš usodo. In neuspehov ni, so samo zapozneli uspehi. Čisto simpl je: prekini ali poskusi. Ne razumem, zakaj vztrajaš pri ničemer. Mogoče se ne zavedaš, kolikokrat boš v življenju še moral sprejeti odločitve, pa ne samo v ljubezni...pride služba, družina, odnosi s prijatelji itd. Vse življenje se boš moral odločati o stvareh.

Tako kot _*Shaheena*_ se sedaj tudi jaz vdam. Nisem več dovolj pametna za tole, a vseeno ti želim, da rešiš tole tako, da bo kar najbolje zate.

Good luck!

Ko ti je vseeno za vse - kaj si bo kdo mislil, kaj se bo zgodilo, kako se bo zgodilo, zakaj se bo zgodilo - takrat greš, narediš, živiš, ljubiš, vidiš ognjemete, iskrice skačejo, čutiš metuljčke. Ker ti je pomembno, da je v danem trenutku tako. Ko si prepričan, narediš vse in še več, premikaš gore. In vseeno ti je, kako dolgo bo trajalo. Hvaležen si za vsako sekundo. FYI: te stvari (metuljčki, iskrice, itd.) ne trajajo. In takrat se začneš zavedati, da je potrebno veliko narediti, da obstane partnerstvo in da spet poiščeš pravo pot. Oprosti, ampak ti nisi prepričan v to. Ko boš, boš vedel in se ti ne bo zdelo vredno pisati na forum, kaj si mislijo punce o vsem tem, šel boš do punce, ji dal srce na pladnju. Brez pomislekov ji boš dal moč, da ti ga zlomi, vendar ji boš zaupal, da tega ne bo storila. To je ljubezen.

Nekdo je nekoč rekel: ko bo enkrat vse popolno, takrat ne bo ostalo ničesar, kar bi lahko bilo boljše, lepše. In kaj bom takrat sploh še lahko izboljšal, olepšal? To bo trenutek, ko bom želel samo še umreti.

V bitvu pa se mi zdi, da si si s tem kar sam odgovoril na vsa vprašanja.

Nisva se razumela. Če poskusiš, ima zveza vsaj minimalno možnost biti popolna, če pa ne poskusiš, nima nobene možnosti. Simpl matematika.

Tudi meni ni več jasno, kaj je pravzaprav tukaj problem. Brez zamere, ampak delaš probleme tam, kjer jih (še) sploh ni. Vprašaj, povej, naredi korak, daj karte na mizo - bolje, da te boli glava en mesec kot pa celo življenje, če nikoli (pri nobeni punci) zaradi strahu ne boš naredil koraka.

In če prav razumem, zdaj ona čaka...pa verjetno še sama ne ve, kaj. Kako dolgo misliš, da bo čakala?

Da ima prav nekdo, za katerega si res ne želim, da bi imel prav...

Doma? V zvezi z njo boš ti in ne oni. Iz svojih izkušenj ti lahko povem, da oziranje na to, kaj si mislijo domači in kaj rečejo NI ok in NIKOLI ne bo. Jaz sem tukaj naredila rez s tem, da sem zahtevala tole: povej mi svoje mnjenje, če prosim zanj, ostalo zadrži zase. Nekoč se boš osamosvojil, šel na svoje z nekom, ki ti bo nekaj oz. največ pomenil in boš s to osebo SAM ustvarjal življenje. Sam si ga boš krojil, sam si boš tlakoval pot zase, za partnerko in svoje otroke. Mnenja tvojih domačih bodo pomembna, ko si boš to želel in prosil za to. Tukaj je najbolj pomemben korekten odnos in nič drugega. Tvoje odločitve so tvoje odločitve. V kolikor boš pokazal svojim domačim dvome, jih bo res zaskrbelo in se zna hitreje zgoditi, da ne bodo vse to pozitivno sprejeli. V kolikor pa boš enkrat prepričan v to, kaj želiš in boš to na tak način tudi povedal (predstavil), potem ti bodo tudi domači slej ko prej stali ob strani. So sicer izjeme, ampak verjemi mi, da dvomi in slaba vest še nikoli niso bili dobri - ko ljudje zavohajo kri, je takoj neka panika. Zato (kot je rekla _*Shaheena*_) najprej razčisti, kaj si ti želiš, ko bo to na trdnih temeljih, se "loti" domačih.

Kar se tiče punce pa: žal ali na srečo je tako, da ne moreš vedeti, kako bo. Če ne poskusiš, ne boš vedel...NIKOLI...si to želiš? Bolje je obžalovati stvari, ki si jih storil kot pa tiste, ki jih nisi. Nimaš kaj izgubiti. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Tvoji dvomi uničujejo nekaj, kar bi lahko bilo lepo, še preden lahko to tudi postane. Če ne bo šlo, pač ne bo šlo, življenje bo vseeno šlo naprej, spoznal boš še vsaj tisoč ljudi (punc). Dejstvo je, da nikoli ne narediš ničesar popolno, vsakokrat pa (lahko) narediš bolje. In to je šele tvoja prva izkušnja. Ne pusti, da bo strah večji od tebe, ker potem tudi prve izkušnje ne bo.

Srečno!

V bistvu sem potem en dan besno čistila omare...razkužila...vse...nakupila kozarce za shranjevanje, skratka ni da ni. Dva tedna mir, potem pa spet odprem omaro in trije frajerji nalimani na tistem listku. OD KOD?! Vse je zaprto v steklenih kozarcih. Tako sem jezna, da bi najraje do tal skurila kuhinjo!

Ko ustavim pešcu na prehodu in gre potem čez kot da je zasanjan...lepo počasi, korak za korakom, malo pogleda še okoli, po možnosti koga pokliče in se ustavi za 3 sekunde, da ga pozdravi, potem mu pa en meter pred pločnikom pade na tla nek predmet in ga lepo počasi pobere. Bolje, da ne napišem, katera ideja mi takrat pade na pamet...

Mene šokira, ko berem komentarje na temo beguncev. Ker je ali en ali drug ekstrem. Meni se zdi, da je tukaj bolj vprašanje, koliko s(m)o strpni ali nestrpni en do drugega in ne do beguncev, ko pride do izražanja mnenj.

Komaj čakam, da bo konec vsega tega. Mi pa gre zelo zelo na živce, ko pride do vprašanja prilagajanja. Tukaj imam svoje mnenje - ko ti nekdo ponudi roko, mu ne vzameš še duše! Sicer pa je nekoč nekdo (očitno pameten človek) rekel:"Fighting over religion is just like fighting over who has a better imaginary friend." Mene ne zanima, (v) kaj verjameš...želim samo to, da moja in tvoja vera nista pomembni, ko nekdo izmed naju potrebuje pomoč. In če živiš po določenih načelih, ne zahtevaj tega tudi od mene. Kakor koli, to pričakujem tudi od vseh ljudi, ki so mi blizu in ne samo pri veri.

Edit: še enkrat sem šla čez tole in videla, da sem mogoče malo nerazumljivo napisala...torej logično se mi zdi, da se prilagodi tisti, ki pride in poišče pomoč in ne tisti, ki ponudi pomoč.

Kupim celotno trilogijo Labirint avtorja James-a Dashner-ja v slovenščini - mehka vezava.

www.philips.si

Enkrat rabljen. 10 €