Na mene to deluje tak, da ne morem na nič drugega mislit, ne morem se npr skoncentrirat, ko se učim itd... Sploh pa je najhuje, če ti tista oseba tega na vrača v isti meri, takrat bi bilo lažje, če ne bi bil zaljubljen in potem seveda samo o tem razmišljaš, si občutljiv. To govorim v primeru, da te res zadene! Saj ti je kdo tu pa tam tak všeč, ampak prava zaljubljenost je pa čisto nekaj drugega. Enkrat sem nekaj brala o tem, kaj je to zaljubljenost...da je to trenutno "stanje" ali kako bi rekla, ko imaš o človeku, v katerega si zaljubljen, drugačno predstavo, napačno predstavo, da je popoln...ko pa se "odljubiš", pa vidiš njegove napake. Saj logično, ko smo na začetku zveze, je vse tak oh in sploh za znoret lepo, metuljčki v trebuhu...čez nekaj časa pa to mine. In potem toliko ljudi reče: "Na začetku si bil čisto drugačen", pa v bistvu ni bil. To ne pomeni, da nimaš več interesa do človeka, zveze, se mi zdi to bolj neka nadgradnja, ko se na človeka navežeš, ga imaš rad, z vsemi napakami...
Saj zaljubljenost deluje tudi v pozitivnem smislu, vedno imaš razlog, da se vesel zbudiš z mislijo na osebo, ko dobiš sms, ko ga vidiš ti srce hitreje bije, ker si tak nervozen, ampak vesel obenem,... Ahh, začetki
. Ampak fax pa mi vedno trpi
, ker mi samo on skače po glavi.
Ti začetki imajo svoj čar.
mene je pred časom tudi zanimalo kako se odljubiš 
