Meni gre pa na živce beseda na p za osebo ženskega spola, saj najbrž veste, kateri izraz imam v mislih. Na živce je premila beseda, v bistvu me iztiri, kri mi zavre in butne v glavo, utrip se mi pospeši in vse, kar pač še sodi zraven

. Enostavno se mi zdi ta izraz žalitev ženskega spola. Pa dobro, naj bo, ko tako govorijo mladi mulci na avtobusu, s katerimi pač nimam opravka, čeprav me tudi zjezijo. Ampak nekega večera sva se s fantom o tem pogovarjala in ko mi je rekel, da se mu zdi izraz primeren za določen tip žensk, kakršna jaz nikakor nisem in da zato nimam razloga, da se počutim užaljeno, se mi je pa snelo. Če ne bi nekaj nepričakovano prekinilo najine debate, bi se bila pripravljena z njim takrat pa resno skregati

.
Ne vem, ali sem jaz preobčutljiva ali imam kakšen problem, ki bi ga morala sama s seboj razčistit

, ampak jaz tega poimenovanja enostavno ne prenesem. Me lahko katera potolaži?