saj ti ni treba. Če se dobro počutiš z dolgimi lasmi, si super. Verjemi.
Če ti jaz lahko nekaj povem. Kot najstnica sem imela precej dolge lase. Recimo nekje do riti oz. lepše rečeno, do tam, kjer hrbtenica izgubi dobro ime. Če bi mi kdo rekel, da se moram postričt, bi ga verjetno zadavila kar s svojimi lasmi. In potem je naenkret prišel nekakšen čuden trenutek, v katerem sem imela svojih neskočno dolgih las čisto dovolj. Pa sem se postrigla najprej za 5 cm, kar se je meni zdelo, da je skoraj na balin. Potem naslednji mesec so bili lasje približno do ramen. Počutila sem se super, glava je bila čisto lahka. Skoraj nobenega dela s pranjem las, če primerjam od prej. In glej za zlomka, v tistem času je bila neskončno moderno striženje na fazono A. Pa sem se tudi jaz tako postrigla. Od tistega časa dalje od čisto kratkih pa do dolgih las do približno do pol hrbta, dalših pač ne, nisem imela.Dolge lase, recimo malo manj, kot do pol hrbta, sem imela le v le v obdobju nosečnosti, striženo na V, tako, da sploh niso delovali dolgi. Po porodu pa dolgih las nisem imela več. Trenutno sem zaprisežena kratkolaska, približno nekako takole, kot zgleda zgoraj.
So pa kratki lasje tudi povezani z leti, kajti krajši nas, oz. vsaj mene, naredijo mlajšo, zamaskirane gube, ki so tam, tudi ko se ne smejim niso tako vidne, lepši poudarek imajo oči, sploh, če so lepo naličene. Sicer pa dosti ličil pri kratki frizuri ne rabiš, ker danes načeloma frizerji poznajo kratke frizuer in pašejo skorajda vsakomur. Trudi zapriseženim dolgolaskam.
To pa seveda ne pomeni, da bi se mogla postričt na kratko. Kot sem rekla, če se s svojimi lasmi počutiš ok, naj tako tudi ostane.
Če te pa zanima, kakšna bi bila s kratkimi, lahko pri nekaterih frizerjih pogledaš to na rač. programu, nekateri pa imajo lasulje kratkih las. Pa si jo enostavno povezneš na glavo in občuduješ. Ne bo škode in v vsakem trenutku si lahko spet dolgolaska.