Lumpa, mojcej... Ja moj dedek je padel v kopalnici in imel možgansko kap in obležal na postelji v plenicah. Takrat je mami pustila službo in skrbela zanj 2 leti. Po dveh letih je umrl in mami je morala najti drugo službo. Pa je njena prijateljica omenila, da lahko naredi rejniški tečaj in se odloči za poklic rejnice, ker je vedela kako rada ima otroke. In sta z očetom naredila tečaj in tako smo postali rejniška družina.
Najmlajšo smo pa dobili kmalu zatem ko sta naredila tečaj. Ima namreč Downov sindrom in je ostala zapuščena v porodnišnici. Ko smo jo šli prvič gledat je bila še majhna štručka 
Jaz pa verjetno ne bom rejnica, no ja nikoli ne veš. Samo za ta poklic moraš imeti res veliko srce in oooogromno živcev, saj otroci prihajajo iz najrazličnejših družin in težkih razmer...
, ker potrebujem avto, kar pomeni, da peljem mojega v službo potem pa naprej po opravkih.
)?
. Ajoj, kaj se ji je pa zgodlo? Boš ti tudi rejnica?
