Drage moje,
ko kupujete "metražo na kilažo", pozorno preverite kose, ker je prodaja tkanin na kilogram ponavadi zadnji izhod trgovca, da se iznebi ostankov. Ne vedno, ampak velikokrat gre za manj kakovostno robo z napakami ali pa kose, ki so večji od količine, ki jo potrebujete. Za enostavno tuniko, kot je iskana, ne bo problem pravzaprav povprečno vešča domača šivilja ne rabi kroja, ni pa ga problem najti v La mia Boutique, reviji, ki je bistveno modernejša in mladostnejša od izpete Burde. In če zna mama res prijeti za šivanko... 
Pri tako enostavnem kroju pa ne vidim vzroka, zakaj naj bi bil materijal elastičen, saj ne bo nikjer vezal telesa. V vseh oblačilih pač le ni potreben, čeprav je pri določenih precej dobrodošel zaradi večje ležernosti. Elastičnost se doseže pri vseh tkaninah, če se kroji oblačilo po diagonali ("šrek"), vendar je poraba do dvakrat večja.
Bombažni poplin bo za tak kroj (glede na obnašanje materijala na sliki) verjetno malenkost pretog, bolj je primeren za telirane (po telesu krojene)srajčne kroje. Priporočam kako viskozo, ni nujno ravno prosojen muslin, če ne želiš kazati okolici svojih atributov.
Enako primeren je svileni Creppe de Chine, ki pa je že bolj cenovno zasoljen. Čeprav, za tistih borih 0,80 do 1 m tkanine (odvisno od dolžine in postave).... Sintetiko toplo odsvetujem, saj ne želiš, da bi te oblačilo v sončni pripeki še dodatno grelo in zapiralo v oklep, ki ne diha. 
Zanimiva mi je bila za lase privlečena pripomba, da je trgovina v City Parku draga, saj bolj ceneno sintetiko, kot jo dobite tam, najdete težko še kje. Tri svile, ki jih ponujjo, pa so najdražje v Ljubljani. In da ne omenjam, kako na sintetični tkanini piše