cicka je napisal/aŽe... hm... dolgo časa se počutim čisto na tleh. Sem zmožna le čepeti v sobi in jokati. V šoli sem se s sošolkami precej dobro ujela. Smo zelo lušten razred, pozitiven, veliko se smejimo ( pomanjkanje fantov se rahlo pozna, ampak tako je) Včasih pa vseeno dobim občutek da nekako ne spadam tja. Zelo pogrešam staro družbo, s katero, zaradi popolnoma druge lokacije, razen na Facebooku, nimamo stikov. In vsi so se spremenili...
O Cicka, čeprav je od tega že skoraj 15 (!) let :o, se še vedno zelo dobro spomnim, da sem se v 1. letniku srednje šole počutila točno tako, kot opisuješ (sploh podčrtan del). V osnovni šoli, sploh proti koncu, sem imela v razredu odlično družbo, v srednji pa kar naenkrat nisem nikamor spadala (no, ampak pri nas je bilo itak pol razreda bolj asocialnih in usmerjenih predvsem v šolo, beri piflanje xx(). Svetujem ti, da poskušaš biti čimbolj vesela in prijazna in odprta, tudi če ti kdaj ni preveč do druženja, se probaj kar malo prisiliti in celo organiziraj kakšno druženje, seveda izvenšolsko (marsikdo si tega želi, ampak čakajo, da bo kdo drug predlagal). Mi smo se začeli bolj družiti šele po maturantskem izletu, kjer nas je združilo skupno žuranje, hehe. In čeprav je na začetku vse izgledalo tako brezupno, sem v razredu "našla" svoje tri najboljše prijateljice. Ajde frajerka, pokaži jim, kako si kul! Držim pesti zate.