Pozdravljene punce!
Upam, da pišem v pravo temo. Nekje moram dati iz sebe, ker sem že resnično obupana nad svojim položajem!
Nedolgo nazaj sem prišla iz tujine, kjer sem opravljala delo za krajši čas, nato sem se morala vrniti domov. Tukaj sem se potem spet prijavila na Zavod. Moja svetovalka kot da bi čakala, da mi bo lahko namenila "O, že si nazaj? Ni se izšlo?", kot da bi mi privoščila, da tam nisem ostala za vedno. Na Zavod sem se znova prijavila zato, ker sem od prijatelja izvedela, da eno podjetje išče nove sodelavce, sem šla na razgovor tja, a so mi rekli, naj se grem prijavit na Zavod, v primeru, da me izberejo. No, izbrali me niso, odgovora nisem dobila nobenega (kljub temu, da so bili le še eno od podjetij, ki ti pove, da te bodo o odločitvi obvestili v VSAKEM primeru - yup, my ass), nato pa sem obtičala na tem Zavodu.
Svetovalka me kliče, literally, vsak dan - to me ni niti prejšnje leto, ko sem prav tako bila na Zavodu, a prejemala hkrati tudi socialno podporo. Tokrat je nisem zaprosila, ker sem bila skoraj prepričana, da se bo pa neka kelnarija ali kaj podobnega našlo vsaj v roku enega meseca. Silly me! Zdaj mi je še bolj nesmiselno iti zaprosit na CSD za socialno, ker mi tole klicarjenje z Zavoda in dajanje napotnic za delovni preizkus, ne redno zaposlitev, gre že pošteno na živce in če me izpišejo, še tega nimam več, čeprav ne vem, če ravno vsak delodajalec zahteva, da si prijavljen na Zavodu (sama sem stara 24, mogoče v mojem primeru JE nujno, ker sem pod 30 in dobi delodajalec neko subvencijo, če me zaposli?).
Zadnje tri napotnice sem dobila za delovne preizkuse, ki pa so, kolikor sem si prebrala o tem in kolikor razumem, bolj neko izkoriščanje kot kaj drugega. Po enem mesecu, kolikor najdlje traja to preizkus, ti namreč lahko napišejo, da si delovno nesposoben, oni pa te potem ne rabijo zaposliti. Plačane pa dobiš samo potne stroške, pa še to s strani Zavoda, tako da bi hodila tja delat bolj zaradi dobre volje in ker si prisiljen, če ne želiš zavrniti napotnice in si prihraniti izpis iz evidence Zavoda.
V Mb in širšem okolišu iščem od kelnarije do vsega, tudi če je delo samo za 2 ali 3 mesece. Samo da ni na napotnico, pač pa redno delo. Ne vem več, kam naj sama s sabo. Vsi prijatelji so bodisi zaposleni, bodisi so vezani in imajo njihovi partnerji plače (večinoma celo presenetljivo dobre za te čase in to državo). Hvala bogu za njih, jaz pa se ne morem premakniti nikamor s te točke. Zato sem pred časom tudi "pobegnila" v tujino, v želji, da se rešim tega pasivnega okolja vsaj za nekaj mesecev, a tudi tam ni bilo priložnostni za kaj trajnejšega in sem se morala vrniti domov.
Šla bi celo na slovensko Obalo, nekaj malega italijanščine še znam iz sš, drugače pa tekoče govorim ang, osnovno nemško in hrvaško.
S svojega področja (turizem) sploh ne pričakujem dela, ker se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videla razpisano prosto delovno mesto na področju turizma. Če pa hodim od hotela do hotela in uporabim še mamine veze, mi vsakdo reče, da za delo pri njih rabim od znanja ruskega jezika (in kje se ga naj učim, trenutno niti denarja za tečaj nimam), tekoče nemščine do min. leto dni izkušenj v hotelirstvu. Are you kidding me? Kako naj sploh pridem do službe, če milo rečeno ne ustrezam ničemur? Počutim se že totalno nekoristno in neumno, pa mislim, da ne ravno z razlogom, kajti sužbe v moji okolici (na vasi) imajo taki ljudje, ki nimajo ama ništa pojma o tujih jezikih, pa delajo v nekih pisarnicah ali v strežbi, jaz pa še v nekem običnem lokalu ne morem dobiti dela! Moj pristop na razgovorih bi rekla da je OK, ker znam komunicirati, sem prijazna in tudi CV imam dodelan. Ne razumem samo, kako v radiju 50km ne morem dobiti službe!
Je še kdo na podobnem? Vem, da bo to bolj kot klic na pomoč v puščavi, pa vendarle - ima kdorkoli kakršno koli informacijo o kakšnem prostem delovnem mestu (kelnarija, karkoli) v Mb ali kje v bližini? Če se slučajno najde kdo tak in da je toliko dober, da bi mi to sporočil, naj mi prosim piše v inbox.
Drugače pa upam, da lepo preživljate poletje in čas dopustov.