Sem dala vprašanje kar pod to temo.Mene pa zanima vaše mnenje, kaj mislite glede spodaj navedene situacije.
Z najboljšo prijateljico se poznava par let in sva res doživeli veliko, od smeha, jokanja, razočaranja..Zadnji letnik sva skupaj 'bluzile' in vsak vikend hodile vn, spala sem pri njej, sem bila kot druga hčerka, res sva se zabavale. Problem je v tem, da sva obe imeli 'fanta', ki pravzaprav ni bil najin, ampak je imel punco, midve sva bile pač samo neka avantura al kaj.( obžalujem to naivnost!). Potem pa sva šli skupaj na morje še z njeno sestrično in prijatelji, in tam sem spoznala fanta. Že takoj se mi je nekaj notri premaknilo(srček bil..). In tako sva po 1 mesecu postala par.
Problem pa je, da mogoče prve pol leta je bilo še nekako v redu, prijateljica je tako ali tako imela še eno svojo družbo, ki jo jaz nisem preveč marala in so okoli hodili. Vse v redu, dokler ni začela po pol leta, da sem upokojenka, če sem s fantom, da tako preživlam čas, da sem skos pri njemu(kar sploh ni res, ker sem veliko delala) potem, da jo puščam samo. In čedalje več se je to začelo, s tem, da si ne znam organizirat časa, da sva samo še telefonski prijateljici(slišiva se vsak dan po telefonu), ona pa je medtem se začela družiti z eno drugo malo bolj in z njo 'visela' na pijači. Meni pa se resnično ne da nekje sedeti 6 ur in se gledati, kot se oni. S tem, da ko sem jaz enkrat prišla s fantom na pijačo mi je potem poslala sms, če mislem kdaj sama pridet. In že takratr se mi je malo za malo zdelo.
No, zadnjič sva se dobile in sta ble obedve zravn, in mi je začela očitati, da kakšna oseba sem, da jo tako puščam samo, da če mislim, da me bodo ljudje kar skos klicali, pa ne vem kaj, pa da ni res, da ne mara mojga fanta (čeprav mam že vedno tak občutek) no, ko sem se tam res v jezi in tudi razočaranju toliko prejokala je potem tudi v ona mi rekla nekaj kar me je močno zabolelo. Rekla mi je, da nikoli ne bo moj fant njen prijatelj (čeprav sta se poznala že prej in so kar kam šli skupaj), ker ji je vzel najboljšo prijateljico v istem stavku pa reče, da ni res da ga ne mara.
In sem se res več tednov to že sekeram, ker se počutim, kot da mi ne privošči sreče. Razumem, prej sva ble res skoraj 24 ur na dan skupaj, vendar je nisem kar 'skenslala', ker če bi jo hotla se ne bi niti slišala z njo, vzela sem si čas in smo šle tudi ven, se mele fino, če se mi pa ne da, ker sem s fantom in ne razume, da zato kdaj kakšno kavo izpustim zaradi tega, mi pa ni všeč. Verjetno je tudi pointa, da je kaj druga prijateljica jo kaj 'šuntala' kakšna sem, ker sta obedve začeli na pijači proti men kakšna sem.
Nevem, ali si ne zaslužim, da sem srečna, ali ne razume, da ko bom enkrat imela družino tudi ne bom imela vedno čas, ali ne razume, da sem KONČNO srečna?
Dodani presledki za vejice. Chardonnay, prosim, da za ločili uporabljaš presledke, sicer je vse skupaj ena neberljiva gmota.
Hvala,
Tanja
Če hočeš, da ostaneta prijateljici, ji moraš vsekakor nameniti nekaj svojega časa, hkrati pa mora tudi ona razumeti, da bo ta del pač manjši kot prej in da določenih stvari ("lov" na tipe :D) ne bosta več mogli početi skupaj. 
