Odnosi z bivšim/bivšo

Stvar je taka, da je meni čisto vseeno za oba, ker sta bila oba napaka in mi več čisto nič ne pomenita. Prvi me je sam začel ignorirat  pa mi je pasalo, pa sem jaz še njega. Pač očitno mu ni pasalo, da sem jaz njega pustila...Drugi pa mi je rekel, ko sva končala (spet sem jaz njega pustila,ampak na lepi način in sporazumno), da se ne bo z mano nekaj časa pogovarjal, dokler me ne preboli. In potem naj jaz kot idiot čakam, da se on odloči kdaj se bo spet z mano pogovarjal? Ja kaj pa je on...in dokler me ni prebolel me niti pozdravit ni hotel...pol čez par mesecev pa je hotel bit kolega. WTF?! Tega pa ne prenašam...tako da mi tudi paše da se ne pogovarjava ali pozdravljava. Z vsemi ostalimi pa sem zelo dobra prijateljica (pač s tistimi s katerimi se pogosto vidim), sicer pa so bili bolj srednješolske ljubezni in ni blo nekih dram ali kajkoli.
Pač to je moja odločitev in meni je tako super...vsak pač dela kaj mu paše...Sem prevečkrat morala mirit cimro, ko ji je bivši celi čas težil in jo klical, ker je ona rekla da lahko ostaneta prijatelja. Dokler tudi njej ni počilo, tako da se tudi onadva ne pogovarjata. Hehe torej nisem edina, ki je to naredila in verjamem da je veliko podobnih meni v podobnih situacijah.

Jaz sem tudi ena tistih, ki ne govori z bivšim, čeprav sem mu na začetku, ko sva šla narazen ponudila prijateljstvo in pomoč, čeprav je bilo v najinem odnosu veliko več slabih stvari kot dobrih. Vendar sem potem naknadno prekinila vse stike, ker me je tipson začel izkoriščati in spletkariti proti meni in mojemu sedanjemu fantu, tako da si danes niti ne predstavljam več, da bi lahko bila prijatelja. Po skoraj dveh letih, še zmeraj občasno dobim kakšen njegov mail, sms ali pa sporočilo preko prijateljev, vendar vse gladko ignoriram. Mi je pa lažje, ker živiva 200 km narazen tako, da niti ni velikih možnosti, da bi se srečala v živo.  

odnosov z bivšim nimam več, in jih niti nočem met. podjebaval mene nihče ne bo pa nč, pa me grdo mel. tko da.. številke pa vsi kontakti z njim pobrisani! juhu! zdej uživam lajf, in mi je fajn!

Ledena, poznam par, ki je šel nekajkrat narazen in spet skupaj pa se je vse skupaj ustalilo in je ok.
Sicer pa se mi zdi to bolj redkost kot kakšna resnična možnost za uspeh.

Jaz nimam nikakršnih odnosov z bivšimi. Razlog niso zamere ali kaj takšnega, pač pa to, da smo šli vsak svojo pot (živijo tudi ne v mojem kraju, razen enega).  No, eden je moj sosed, ampak ga vidim parkrat na leto. Se pozdraviva, če je čas kako na hitro rečeva in to je to. Če bi že naneslo, bi šla z vsakim tudi na pijačo, ampak, ker nihče ne vidi potrebe (ne da pobude) pač ne gremo.
Prijateljevala pa z bivšimi ne bi. Za ignoriranje tudi nisem (razen če je tip totalen kreten, izmeček ipd.), ker sem le nekaj časa z vsakim preživela, se imela fino, dobila nekaj izkušenj...
(Ha, ha, sem prebrala svoj post pa izgleda kot da bi imela milijon bivših, pa imam samo 2 ali 3)

Z bivšim se redno slišiva in se tudi dobivava vsaj dvakrat na teden.
Moram rečt, da se zdaj razumeva veliko bolje kot prej. Najbrž zato, ker imava zdaj vsak svoje življenje in svojo zasebnost.
Men je "pri srcu" predvsem zato, ker je takrat, ko sva končala ravnal ful spoštljivo in kulturno in ni mel čudnih izpadov užaljenosti in posledičnega teženja, zajebavnja, ipd.
Skoraj leto je že okrog odkar sva končala pa moram rečt, da še kdaj pa kdaj pride do trenutka, ko enostavno začutiš, da je to tista tvoja prva prava ljubezen, ki ima neko posebno mesto...  Sicer pa na njega gledam kot na ful dobrega frenda na katerega se lahko zanesem in obratno seveda.
V glavnem, kar se tiče odnosov z bivšim moram rečt, da mam zelo dobro izkušnjo. Eden drugemu sva ostala v lepem spominu, poznava se dobro, veva kakšen tip človeka sva in iz tega izhaja vse spoštovanje in zaupanje, ki ga imava eden do drugega.
Že kot par mislim, da sva oba čutla kar veliko pripadnost, ampak je blo pa ogromno kreganja in tistih scen "kdo bo koga", zdej ko mava pa določene meje do kod lahko greva pa so odnosi veliko boljši. Pa odrasla sva seveda :=)

LP

jaz sem sicer ta nova iz trgovine......
vem,da je že prežvečeno ampak nekaj me zanima...
sem v odnosu z enim fanto 6 mesecev,vse je šlo že zelo hitro,tako da na pol že živim pri njem...
je nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo...počnem stvari,ki jih v življenju nisem,sex je nadpovprečen,odnos je ljubeč...
vendar je problem v tem,da je on pretirano na liniji s svojimi bivšimi,kličejo ga pišejo mu sms-e,vse vedo zame,
on ima otroka,z punčko se dobro razumeva,tudi z mamico načeloma imava korekten odnos,štekam,da se z njo kdaj dobita na kavi,že zaradi vzgoje otroka,ona me sploh ne moti
moti me druga bivša,s katero je bil 4 leta,in z njo ČUSTVENO zaključil pred enim letom. zaradi nje je skoraj pristal v zaporu,zaradi njenih nestabilnih izjav...sedaj se je to nekak rešilo ampak ima pa še vedno zame preveč prijateljski odnos z njo...
sva bila skupaj na morju,ga je klicala,kar za ene bedarije...in ko sem mu to omenila mi je rekel,da mi ona ni nič sporna,da pač mu je še vedno kul ženska,ker je inteligentna,ker se mu je še vedno lepo z njo pogovarjat,da je ne ljubi več itd...
potem pa se ga je enkrat grdo napil in sem mu prebrskala tel.,vem ni lepo od mene,načeloma nisem tak psiho,res ne...
in sem našla notri sms od nje,in od njega njej,ter še od ene ženske,ki mi je ni nikoli omenjal in mi niso bili nikakor všeč...
dobro,to je bilo še na začetku,zamolčala sem,ker sem mislila,da nimam pravice,še nič reči.ampak v meni je dva mesca vrelo vrelo...in na koncu izbruh...
prejšnji vikend...povedala sem da sem prebrskala tel.valjda je znorel,ampak je rekel,da mi nobena ni sporna.da so vse to zdej prijatelce,da je imel nekaj z njimi in da so one hotele več,da pa je on vsaki doslej povedal zame,in da vse vedo za katero se je odločil ter katero ljubi...
in sem mu rekla,da me to moti,in je rekel oz.obljubil,da bo te stike malo omejil...
včeraj pa spet...ob 11.uri zvečer,dva sms-a....
zgubljam zaupanje...
zaljubila sem se,verjamem da me ima rad...prijateljem, vsem ljudem to pokaže,ampak nikakor ne more nehat s temi telefoni.
naj povem,da je izredno žurerski in družaben človek,z vsakim z lahkoto naveže stik,dober je po srcu in hkrati naiven...
med nama je 8 let razlike...on je star čez 30...
a je to mogoče druga puberteta,želja po potrditvi,da je še vedno zaželen,naj povem,da tip ne zgleda slabo....?

a sem jaz totalna naivka,glupača...?
naj ga skenslam,se umaknem njim,priznam svoj poraz...?
prevare še ni bilo,ker sva skozi skupaj,ali pač?

ka mi lahko katera pove en pametni nasvet...,ker sama s sabo bijem totalno bitko...in jaz ko veljam za eno načelno punco in odločno...
tukaj nisem več pametna?

Jaz bi ga pustila. Nima si kaj z drugimi ženskami dopisovat, se dobivat, klicarit (z morja!!!!!!!!). Ne bodi naivna, no. Tale tvoj se mora očitno še malo zdivjati in ti si mu v napoto. Saj lahko, da te ima rad, ampak dišijo mu pa še vedno druge. Tak tip moških zelo dobro poznam, sem že imela opravka z njimi (sicer ne v vlogi prevarane punce). Odloči se sama.