Po 4 letih poznanstva, 3 letih partnerstva in skoraj 2 letih skupnega življenja je fant prvič (upam, da zadnjič) povzdignil glas (res zelo zelo in niso bile ravno najlepše besede, čeprav zmerjal me ni) nad mano. In to zaradi reees neumne neumnosti. Pač zaradi moje neumnosti se je zgodila manjša nesrečica, a res ni bilo hujšega. Najboljše od tega je bilo, da se je to zgodilo pred mojo najboljšo prijateljico in njenim fantom, ki sta samo zaprepadeno gledala. Jaz sem bila tudi v šoku. Nikoli, ampak res nikoli si nisem mislila, da kaj takega s tako jezo lahko pride iz njega, da je sposoben kaj takega reči (pa pomoje me je bolj prizadel ton, s katerim je govoril). Sama zaradi gostov nisem delala scene. Bila pa sem na robu solz. Meni se je dobesedno svet podrl. Kako me lahko tako poniža pred prijatelji? Kako je lahko tak? Od kje ta njegova jeza? Kaj sem mu takega storila, da je to naredil? Vse to mi je hodilo skozi misel, pa še vedno mi. (Aja, naj omenim, da je bil v vsem tem udeležen kozarček vina, ali dva - vendar to zame ni izgovor, mi je čisto vseeno).
Naj omenil, da je bila potem, ko sva ostala sama huda ura. Jaz v jok, da kako me lahko tako poniža pred prijatelji, da kaj sem mu tako hudega storila itd. Ne vem, kdaj sem nazadnje tako jokala. Res sem bila prizadeta. Saj on je dejansko napako takoj spoznal in se opravičil. Spat sem šla v sobo, ker z njim v isti postelji nisem mogla. Pa je prišel po parih urah k meni, da ne more spati, da ima slabo vest, da naj grem k njemu itd.
Opravičil se je. Rekel, da tega ne bo nikoli več naredi. Jaz pa vseeno....ne da bi sedaj zaradi tega hotela zvezo prekiniti, ker drugače je res ok. Do sedaj sem bila najbolj srečna oseba pod soncem. Sedaj pa...
Danes je sicer že malo bolje. Služba je kljub vsemu dobra zaposlitev.
Se je komu od vas kaj takega ali podobnega že zgodilo? Če ja, kako ste odreagirale? Ste se pogovorile s partnerjem? Kako ste dojemali kaj takega? Kak nasvet?
(Honoré de Balzac)