Kako ravnati v primeru izgubljene živali

Saj sem rekla da hodi po celem mestu.... Vendar zaradi njega sama velikokrat ne morem mirno na sprehod z mojima psičkama, ker nas pozna. Sem pa taka, da se ne maram vtikati v življenja drugih ljudi, ker si ne želim prepirov in zamer. Ti moji sosedje so imeli že pred njim veliko psov in so za vse zelo lepo skrbeli, nikoli se niso njihovi psi sprehajali okrog, pri tem pa ne vem kaj se je zgodilo...

Oh ja tudi Bina ima prijatelja, ki pri nas pred hišo bivakira (leži pred vrai, na bršljanu ali pa celo na mizi, na kavču več ne more, ker ga je zgrizel).

Pomaga vztrajno opominjanje, da se pove kake so nevarnosti, da za psa ni varno, da je bolje če gredo oni z njim na sprehod.

In to potem nekaj časa drži, potem pa spet.
Pomagajo tudi kazni in če se pes poškoduje. (kake komplicirane poškodbe in veterinarski računi so za lastnike dobra šola, psu pa tega ne privoščim.) Nesreče se pa žal dogajajo.

In nenazadnje ljudje so žleht, jim bo kdo zabodel psa, ga ustrelil, pes vedno potegne takratko.

S temi besedami....No, enmu je pa pomagalo, ko je že n-tič psa iz zavetišča peljal in plačeval njihove položnice.

Jaz načeloma z veseljem sprejmem tega sosedovega psa pa tudi drugega sprehajalca. Je pa zoprno, če se psu kaj zgodi ali pa on kaj naredi.

Za kake bolezni se ne bojim, moja je razbolhana in to je to. Oni pa tudi če ni, umrli od tega ne bomo. Zunaj tepih vsake toliko časa z Biospotixom posprejam in to je to.

Če je pes vidno zanemarjen in v slabem stanju je pa zanj potrebno poskrbeti, da ne bo več tak.

Nočem biti PITA, ampak moram.

Živali po zakonu (da ne rečem, zdravi pameti) NE SMEJO biti brez nadzora. Tako kot majhnega otroka ne pustiš vandrati okoli brez nadzora. Če je čipiran in ga kdo ukrade,
je to pač kraja z vsemi posledicami in postopki, če se je pes sam potepel in najditelji niso ukrepali primerno je pa stvar presoje in morale posameznika, na kar se pa menda v teh časih ne moremo ravno zanašati?


Dejstvo je da lahko paziš otroka  (ali pa žival) kolikor hočeš pa je en sam trenutek nepazljivosti dovolj da se kam izmuzne. Oni imajo veliko posest, ki je zagrajena (in ob gozdu in ne v naselju) pes pa do tistega trenutka še nikoli ni kamorkoli odšel sam. Če ni nikogar doma je v boksu.

Predstavljaj si tole. Ti greš na počitnice mačke pustiš nekomu za katerega predvidevaš da bo lepo skrbel za njih. Mačka (brez ovratnice ali pa z njo) mu uide. Nekdo jo najde se mu zdi lepa in jo vzame za svojo. Lahko se zgodi. Tukaj ne govorim o lastnikih ki bi zanemarjali svojo žival prav nasprotno za njiju je pes član družine - in ja verjamem da je lepo ko se ti rodovniški pes, že učen, prijazen itd. pojavi na pragu ampak to še ne pomeni da ga lahko kar obdržiš.

Vse drži, sem narobe interpretirala, pa tudi nikjer nisem zagovarjala ravnanja 'posvojitelja', ampak pri ljudeh jaz že dolgo ne jemljem za samoumevno, da bodo ravnali pravilno. Mu pa še žal nič ne moreš.

Ja. Ne moremo pričakovati od vseh, da so osveščeni kako ukrepati. Še vedno se mi zdi, da je ta gospod ravnal z relativno dobrim namenom. Možno, da bi veterinar kaj ukrepal, če bi mu peljal psa na pregled...

Joj, spomnila sem se kako nam je enkrat zbežala papiga. Pa smo vedno res pazili, ampak si je enostavno odprl sam kletko in je bil odzunaj tako, da je odletel. Smo bili čisto obupani in žalostni, v skrbeh. Čez kako leto smo se pač sprijaznili....
Dokler nekega dne doma moj tata (mene ni bilo doma) najde papagaja, ki je letel okoli vrta. Naš papgaj je bil nor na daljinec in črne kasete in podobno. Čisto se mu je mešalo pri telekomandu, je vedno pel serenade. No, imeli smo še papagajko in mladega papagaja v eni ogromni kletki. Baje je moj tata zgrabil kletko in daljinec in v spodnjem perilu tekel ven, ker je pač papagaj letel stran ga je lovil po vasi... No izkazalo se je, da je papagaj res naš, ker je res priletel na daljinec. Baje je bil tako lačen, da ni vedel, če jest ali pit...
Dolgo časa si nismo mogli razložiti, kako je papagaj po enem letu priletel domov. Res ne,

No.. čez dolgo časa je neka znanka, ki živi kakih 5-10km stran od nas prišla k nam na obisk. Ko je videla papagaja je rekla, da je k njim en tak priletel, da so ga imeli kakšno leto in da jim je potem zbežal, in da je bil nor na daljinec.

To mi je še zdaj tako čudno. Res, je imel papagaj srečo. Bilo je pa poletje, obakrat, ki je zbežal.

Aja še to sem se spomnila. Ko izgubiš psa, je fajn v roku enega dneva oz. vsaj zvečer obvestiti veterinarj,a kjer v register vnesejo da je pogrešan in potem takoj, ko pride pes k vetu in pregledajo za čip in se preverilo, bo javilo, da je pes označen za pogrešanega. Če ni kar neki brezvezni veterinar bo zahteval osebne dokumente/potni list in preveril lastništvo.

Binas hvala za info.  Sama sem mnenja da je pomembno da ima pes ovratnico + obesek z tel. številko ampak nikoli ne veš. Navsezadnje se tudi ovratnica lahko strga.

Sem pa prebrala primer ko je Zavetišče (mislim da mariborsko) bilo obveščeno o pogrešani mački - in čez nekaj dni je ta mačka res pristala tam oni so jo pa kar naprej oddali nekomu - to se mi pa zdi zelo podlo od njih.