Kako naj dosežem zdravo prehranjevanje?

Sem se pregrizla čez temo na TF in bi ti samo napisala, da če se ti je zadeva že drugič vrnila, potem si res pozdravila le posledice ne pa vzroka. Pred tem so te že vsi svarili, pa nisi poslušala. POJDI DO STROKOVNJAKA! Zakaj se jih tako otepaš. Sama vidiš da ne zmoreš. Spet ponavljaš stare fore imaš enake probleme z dehidracijo in utrujenostjo, pa se delaš neumno. Če si bila že na tem, potem veš v čem je fora.
Si zamenjala forum, da zamenjaš ljudi? Da dobiš novo pozornost? Nočem bit nesramna, samo se mi zdi, da si se v zadnjih mesecih stalno vrtela okoli enih in istih vprašanj in stalno te matrajo kalorije, pa koliko pojesti in koliko da se ne zrediš.

Prosim še enkrat da pojdi po strokovno pomoč, do ljudi ki so usposobljeni za motnje hranjenja.

Če vidiš, da sama ne zmoreš, potem po pomoč. Prej ko začneš reševati problem, bolje je.

Kar se diabetesa tiče vidim, da so bile že na pol ekspertize :). Simple test nekajkrat še pri babici, pa se bo hitro videlo. Omenjena vrednost je povsem normalna, parkrat zmeriš ob različnih delih dneva in se vidi trend. Ampak močno dvomim, da ga imaš.

Moram pa reči, da glede vadbe in treningov te pa povsem razumem. Verjamem, da če delaš samo 1 uro na dan, se ti zdi premalo in da nič narediš, tudi sama podobno razmišljam. Če ti čas dopušča 3 ure na dan, se meni to ne zdi čisto nič narobe. Jaz si vzamem vsaj 2h in delam ornk. Plus tega...če zdržiš 3h vadbe, potem tako zelo švoh telesno tudi nisi.

Pa upoštevaj, kar so ti punce napisale. Čimprej v akcijo s pitjem tekočine, po nasvete in rešit stvari v glavi.

A tebi se resno zdi vredu, da trenira 3h na dan, vsak dan, medtem ko se ji cele dneve vrti v glavi in jo trese mraz. Poleg tega zelo slabo jé, izgublja na kilogramih, ne pije nič vode in se slepi, da ve kaj dela. Saj je vse lepo in prav, če ne bi punca imela resnih problemov in ne bi iskala neke tihe podpore da dela prav ali pač pozornosti?!
Mogoče je za koga, ki je telesno močam taka vadba super (še vedno ne vsak dan! počitek mora bit), samo za Baino pa dvomim da je vredu. Punca ima hude probleme, ki jih za moje pojme lahko reši le sama.
Če jaz kaj vem o teh MH so zelo trdovratne in tudi d strokovno pomočjo nekatere punce leta in leta tavajo v temi in ne znajo ven!
Ne se igrat z življenjem kar tako!

Punce, ki prebolevajo anoreksijo in dokler osvajajo zdravo težo,predvsem pa zdrav um, ne smejo telovadit niti ure na dan. Sprehodi v naravi ja, ostalo pa ne. Tako tudi poteka samo zdravljenje. Ker njihov namen ni uživanje v športu, ampak izginjanje, kurjenje kalorij, zatiranje in ``ubijanje´´ čustev, strah, fobija ... 

Tudi večina ljudi, ki sploh nima A lahko s 3h pretirava, sploh če to dela kompulzivno, iz strahu pred rejenjem ali čim drugim. So še druge motnje hranjenja in prehranjevalne motnje pri katerih je 3h telovadbe eden od simpotomov le-teh. Ena od teh je recimo ``exercise bulimia´´, kjer osebe namesto z bruhanjem, prenajedanje rešujejo s pretirano vadbo.

Vprašajte se zakaj toliko telovadite in bodite pri tem iskrene. Ko sem jaz tako delala, sem bila obsedena. Priznam.

Sicer nimam izkušenj ne s pretirano sladkosnedostjo, dehidriranostjo, pretirano vadbo in motnjami hranjenja, ampak Baina, mislim, da je čas za spremembo. Punce so že rekle, da gre za ponavljanje vzorca vedenja. Sedaj sicer ješ, ne odklanjaš hrane, ampak to nadomestiš s pretirano vadbo, kot da si profesionalna športnica - 3 ure vsak dan? Povsem normalno je, da si utrujena, sploh če ne piješ dovolj, itd.

Profesionalni športniki, ki trenirajo po več ura vsak dan in jim je to edino delo, imajo trenerje, svetovalce za prehrano, jemljejo razna prehranska dopolnila, beljakovine, skratka morajo presneto paziti, da se ne prekurijo in ogrozijo zdravja. Z običajnim načinom življenja (poleg treninga še služba ali šola) pa ob takem napornem treningu pregoriš, sploh če si že predhodno oslabljena (zgodovina anoreksije).

Resnično moraš zmanjšati količino vadbe - dvakrat na teden po 2 uri je čisto dovolj. Če pa čutiš, da je še to preveč, pa še manj. Daj telesu čas, da pride k sebi. Koliko sem brala tvoje poste v temah Kosilo/Zajtrk/Večerja, se mi zdi, da zdravo in normalno ješ in je strah pred kilogrami pretiran in ne potrebuješ toliko vadbe, da to skuriš, ker boš skurila lastno telo. Pa prisili se, da boš več pila, čez čas boš redno pila samoumevno, kot ti navada pride v kri - vedno imej ob sebi kozarec/plastenko navadne vode ali kakšnega zeliščnega/zelenega čaja. Pa pomni, da kadar si že žejna, je telo že malček dehidirirano.

res je priznam, velikokrat se vrtijo moja vprašanja in moje misli o hrani in o kalorijah. pred časom še več, sedaj malo manj. to je očitno še vedno v moji glavi, od dolgega matranja z anoreksijo. na začetku prebolevanja, oz ko so mi drugi skušali pomagati pa jim nisem pustila blizu, je bilo precej hudo. za vsak košček hrane sem se sekirala in načrtovala kako bom to skurila dol. tako pač je v tej bolezni. ni drugega, misliš le na to, vseno in povsod, že zjutraj ko se zbudiš.in to je preklensko težko. priznam, še vedno velikokrat (ali pa večino časa) mislim na to, kar me včasih precej zdela in utrudi. in to poskušam odpravit, da bi lahko razmišljala normalno in da ne bi vedno mislila le na hrano.
glede diabetesa, ste me pošteno prestrašili. ampak ni hudega. mislim da ga nimam, sladkor si merim že več dni in je vedno v mejah normale. zjutraj sem ga imela 4.0mmol/L tako da mislim da diabetesa vsekakor nimam. verjetno je potem vzrok res dehidriranost ali pa pretiravanje z vadbo.
ja glede hranjenja- ne jem slabo, oz jem vsaj 4-5 včasih tudi 6krat na dan, po majhnih obrokih. težo imam normalno (po dolgem času), tako da trenutno ne izgubljam na teži, mogoče se še malo "redim", ker delam vaje z utežmi in pa tudi ker se včasih napokam sladkarij.
no sem si vzela zdaj že dva dni počitka in bom tudi danes verjetno počivala. bom malo poskušala spočiti telo in potem nadaljevala z vadbo. ker res ne želim zopet pristati na mesec dni prepovedanem športanju.

Torej, kar se tiče vadbe, se mi zdijo 3h na dan v redu. Če je človek zdrav, ima čas in mu telo narekuje željo po vadbi, mi je to logično. V nasprotnem primeru obstaja precejšnja skupina ljudi, ki so zaradi take količine vadbe bolni sami po sebi. Pol našega fitnesa bi se lahko označilo za bolne. Pa jih je večina čisto ok. Pomislite, koliko ur sedimo, matramo hrbtenico itd.itd. pa nas nihče ne označi za bolne. Enim je pač šport vsakodnevna, rutina kot je komu sedenje. Seveda, tudi počitek mora biti in če poslušamo telo, ga slej ko prej samo zahteva.
Plus tega za 3h vadbe mora biti telo kar močno in vzdržjivo in si težko predstavljam, kako bi zmogla to kakšna anoreksična oseba (čeprav o tem ne morem sodit, ker premalo poznam stvari).

Nikakor pa to ne pomeni, da dajem Baini potuho za bolezen. Želela sem opozoriti le, da športni del sam po sebi ni tako grozno napačen, kot se ga je skušalo prikazati. Če so vmes še motnje hranjenja, je treba čimprej poiskati pomoč in začeti problem tudi reševati. Potem gre za začaran krog, ampak na tem področju nisem komentirala, ker premalo poznam stvari.

No super
Boš videla, da ne boš nič na izgubi, kvečemu bolj boš spočita in boš lažje prišla skozi normalen dan. Poskusi upeljat malo bolj zmerne treninge, če ne boš dobila kašnih drugih zdravniških napotkov.

Tri ure gibanja meni osebno delujejo kot pretiravanje. Je pa seveda odvisno tudi od tega, za kakšno gibanje gre; če greš na pohod, niso 3 ure nič; 1 ura BP + 2 uri BA in če delaš s polno močjo/energijo (kar je pravzaprav nemogoče, ker se pač prej izčrpaš) pa so milo rečeno pretiravanje.

Sicer pa je stanje očitno precej resno, tako, da se strinjam z Ic3PrIncZ in Kiely.

Se strinjam s Tanjo in Ic3Princz, 3 ure gibanja na dan (in po možnosti še vsak dan ali pa 6krat ne teden) je pretiravanje. Si sploh ne predstavljam, da npr. najprej kakšno ure tečeš, potem greš pa še za dve uri v fitnes, na aerobiko,...  Drugače je, če greš npr. za cel dan v hribe, ker verjetno naslednji dan tudi počivaš. Pa tudi časovno, ob vseh ostalih obveznostih, ki jih imamo je že po mojem težko izvedljiva 3-urna rekreacija.

Sicer pa, Baina, upam da boš uredila svoje težave

Povezave na potencialno konkurenčne spletne strani niso dovoljene.
Hvala za razumevanje,
Tanja

Za 3h vadbe na dan rabiš že en konkreten strokoven plan in vodstvo, da telo ne izgori. Še veliko trenerjev recimo ``uniči´´ športnike, ker zastavijo zanič plan in vse kar dosežejo je sindrom pretreniranosti. Zame toliko treninga ni hec in če folk sploh ne ve kaj dela, potem je to zagotovo pretiravanje in nezdravo. Sploh pa 6x tedensko.

Podpis pod obe predhodnice.

treningi so mogoče res malo pretiravanja in sem jih res malo bolj
sprostila. bomo vidili kako dolgo bom zdržala tako in kako mi bo šlo.
kot sem že napisala- moja šibka točka so sladkarije. in joj ne morem in ne znam se jih odvadit. pa tako bi se jih rada rešila, ampak vedno me nekaj potegne k njim. res sem že na robu obupa. očitno je problem res globji, kot pa se sploh zavedam.
rada bi živela in se prehranjevala zdravo- brez kakšnih sladkarij (čokolade, piškoti, keksi, peciva...) ker res lahko v hipu izpraznim škatlo, zavitek, košaro kar koli polno teh packarij. ne ne znam se jim upreti. vem, da mi boste rekle, da je vse v glavi, saj je res, ampak sem čist že obupana (trenutno sem čisto na tleh, razjokana, žalostna, pobita...). čisto preveč jem in po nepotrebnem. tudi ko nisem lačna in tega si ne znam razložiti. in joj, tako se zoprno počutim. res bi se rada znebila in odvadila te razvade, ampak ne vem če sem dovolj močna, če mi bo uspelo, če bom zmogla...
mogoče se kateri zdi precej neumno (in mene je malo sram), ampak res več ne vem in ne znam kako si naj pomagam. v glavnem vem, da tako naprej ne bo šlo, ker bom slej ko prej začutila posledice (in jih že verjetno čutim)

Ni ti treba se čisto odvaditi sladkarij, le prenažirati z njimi se ni treba - delaj na samoobvladovanju. Če te vleče, da bi pojedla npr. celo čokolado, pojej pač košček, ostalo zapakiraj nazaj, pospravi, odidi in odmisli. Če te mika, da bi pojedla 3 kose štrudlja, pojej samo enega. Drži se neke zmernosti - kot pri treningu - vsakodnevno intenzivno športanje po 3 ure škodi, 2-krat ali trikrat tedensko pa ne. Če pa še zmerom prebolevaš anoreksijo, pa je vsako intenzivno športanje NO GO, dokler nisi popolnoma zdrava.

Kepica sladoleda sem ter tja in kak košček čokolade ne bo škodil, drugo pa je, če bi bili celi obroki sestavljeni iz sladkarij ali če bi cel dan po malem nekaj sladkega grickala. Za ilustracijo - jaz sem danes pojedla 3 bonbone Mentos (okus grozdja :P) in sem se potem ustavila, vse skupaj pospravila nazaj v kuhinjsko omaro - čeprav bi komot izpraznila cel zavojček. Ju3 si bom verjetno privoščila kepico sladoleda - nič več kot eno, in to je to. Isto je pri pecivu - pojem en kos in basta. Večino dni pa ne zaužijem niti ene same sladkarije in ne jem izdelkov iz bele moke. Niti ne pijem sladkih pijač ali sladkanega čaja. Vse je v glavi - samoobvladovanje. Ne zagovarjam pa težnje, da bi človek moral odpovedati vsemu sladkemu.