Kako naj dosežem zdravo prehranjevanje?

Pozdravljena Baina.
Še ena odvisnica od sladkarij Če vem, da je kaj sladkega kje skrito, bom vse zmazala in šele potem imela mirno dušo in zadoščanje
Se strinjam z vsem napisani do sedaj... Še najbolj pa s tem, da NE KUPUJ sladkarij! Če ne boš imela domačih zalog, ne boš imela po čem seči, ko bo padla vzdržljivost. Meni to najbolj pomaga. Založi se doma raje s sadjem in ko ti zapaše sladko, pojej sadje. Ko se zavestno odločim, da črtam sladkarije iz dnevnega jedilnika jih ne kupujem in jih po kakšnem tednu že ne pogrešam več. Največji problem v tem času predstavlja moj oče, ki prav tako obočuje sladkarije in dela on zaloge doma Pol se pa kregamo

Jaz bi samo še to dodala (na podlagi lastnih izkušenj): bolj kot si bomo prepovedovali kakšne stvari oz. hrano, bolj se bomo obremenjevali s tem, samo še to nam bo šlo po glavi in večja bo želja po 'prepovedanem'. In potem seveda sledijo napadi, ki jih ne moremo kontrolirati.

Tudi sama obožujem čokolado, ampak tisti trenutek, ko si rečem, da je ne smem ali da je ne bom jedla npr. 1 teden niti koščka, je konec. Jasno, da razmišljam samo še o čokoladi in samo to bi jedla. So stupid, ampak tako je.

Vse je v glavi.

Ja imaš prav, lahko je tudi to. Ampak je značilno za bivše anoreksične punce, da gredo iz ene ED v drugo oz. saj v zametke druge. Preprosto zaradi deprivacije, ki jo občutijo zdaj, za vsaj leta nazaj. Tudi pri prenajedanju se dvigne utrip.

Vsekakor je najbolj narobe to, da je prepričana, da če bo imela močno voljo, bodo njene težave izginile, kot je sklepati iz njenih postov.

Se 100% glede volje in discipline.

Tudi jaz si niti ene stvari ne prepovedujem več. Ker ... been there, done that. Redi in nezdrava je itak nezmernost.

ja je res, pred časom sem se borila z anoreksijo (kar dvakrat že v življenju; sicer je drugič bilo malo manj hudo in pa bolj izčrpanost in pretreniranost, ampak vseeno je bilo precej hudo).
no glede obrokov ne vem, po moje imam kar vredu razporejene obroke (zajtrk ob 5, v šoli malica ob pol 10 ali pa ob 10, kosilo ob 15.00 in večerja po treningu nekje ob 18.00-18.30)
sadja tudi pojem veliko. pijem pa res premalo, kar občutim- npr. v šoli za malico pojem kakšno polnozrnato štručko potem pa ne spijem nič tekočine in mi ta štručka kar obleži v trebuhu, zato me pa napihne, trebuh me boli in me peče, sem kot en balon. no sedaj sem se odločila, da si bom zdoma nosila sadje za malico ali pa kakšen jogurt, ker je res neprijetno.
tudi jaz sem bila že na stopnji dehidriranosti, ko je moje koža na rokah bila čist izsušena, lasje so mi izpadali pa tudi pri srcu me je stiskalo.
saj do pred časom so lahko bile sladkarije na svojem mestu in mi niso niti malo dišale ( no je res sem jedla sladoled, pa peciva pa palčinke z nutelo), sedaj pa če odprem bomboniero, bom jo tako dolgo jedla da jo bom vso pojedla in to sama. ah sem res nemogoča včasih. je pa res, da če si nekaj strogo prepovemo, bomo nonstop o tem razmišljali in tako dolgo o tem mislili, da bomo šli in pojedli nenormne količine tega. jaz želim le omejiti količino, ob tem pa se ne nameravam odpovedati palačinkam in sladoledu

Baina, pa ti imaš diabetes, napadi lakote pa so hipoglikemični napadi - hipoglikemične napade pa se ne da premagati z voljo, ker je to bolezensko stanje. Tole, kar si napisala v zadnjem postu in tisto, kar si napisala prej, so vsi po vrsti direktni znaki diabetesa. Ne vem, kako je z anoreksijo, mogoče se določene posledice anoreksije in znaki za diabetes prekrivajo, ampak v vsakem primeru pojdi TAKOJ k zdravniku in nikar ne pozabi omeniti VSE znake. Če boš splošnemu zdravniku povedala samo za basanje s hrano, te bo odslovil, če pa boš povedala za vse znake, pa mu bodo takoj zapiskali vsi alarmi. In lepo prosim, ne se hecati z zdravjem. Pri diabetesu tipa 2 se bolezen razvija nekaj let, simptomi pa se ne pojavijo vsi naenkrat, dlje časa ko traja bolezen, več je tudi simptomov in hujši so. Bistvenega pomena pa je, da bolezen odkrijejo čimprej in z zdravljenjem začnejo čim prej. Upam sicer, da se motim, če pa imam prav, pa si delaš veliko škodo z vsakim dnem, ko ne greš k zdravniku.

ok, sedaj sem se kar malo ustrašila- a misliš da je res diabetes? lahko mi prosim malo razložiš kakšni so simptomi diabetesa? in kolikšne so normalne vrednosti sladkorja v krvi? ali test moram opraviti pri zdravniku ali obstajajo kakšni "domači" testi, da ne bi hodila kar tako k zdravniku? ahjoj, sedaj pa sem se res prestrašila

- nebrzdani napadi lakote, hipoglikemični napadi: nivo glukoze nenadoma abnormalno pade kot posledica previsokega insulina ali pa kadar ni dovolj glukoze dovedene v kri zaradi okvarjenih ledvic. Hipoglikemični napad poleg napada lakote povzroči povišan pulz, takihardijo (to se mi zdi da je povečan utip in neenakomerno bitje srca), povečan krvni pritisk, potenje in tesnobo, ni pa nujno, da nastopijo vsi simptomi.
- izsušena koža
- nekje imam v spominu, da je tudi izpadanje las vezano na stanja, ki so posledica diabetesa
- nenadno, povečano/prehitro uriniranje - posledica tega je izsušena koža.

Simoptomi se lahko pojavijo, potem izginejo in se pojavijo drugi.
Če je diabetes tipa 1, se bolezen razvija zelo hitro in tudi zelo hitro pride do trajnih okvar notranjih organov. Tip 2 se razvija počasi, nekaj let, posledice nezdravljenja pa so enako hude. ljudje delajo največjo napako, ker se branijo zdravnika, zato tudi veliko primerov diabetesa diagnosticirajo zelo pozno in mnogi grejo potem direktno nainjekcije, hkrati pa imajo doživljensko okvarjene organe. Upam, da se zavedaš, kakšna je končna posledica nezdravljenega diabetesa?

Ker pa nisem doktor, tudi ne znam dati natančnih informacij. Nočem tudi delati panike in te prestrašiti, sem pa moloprej govorila z mamo prijateljice, ki sicer ni doktor, je pa farmacevt in ko sem ji povedala tvoje simptome, je tudi ona takoj rekla, da bi tole znal bit diabetes in da nimaš časa, da bi z obiskom zdravnika čakala. Domačih testov pa ni. Vem da smo ljudje tako naštimani, da si raje zatiskamo oči in čakamo, da mine. samo nekatere stvari žal ne minejo in se samo poslabšajo. Pojdi raje takoj zdravniku, povej za vse simptome in sum na diabetes in če se izkaže, da ga nimaš, potem jupi:) , če pa se izkaže, da ga imaš, pa boš naredila samo korist in preprečila okvare organov. Držim pesti za tebe

Zavedaš se, da nekaj počneš narobe in si škoduješ, pa kar nič ne ukreneš In namesto da bi več pila, boš zamenjala obrok (sicer super, ker je sadje boljša izbira kot kruh)? Don't get it.

Na dan je treba spiti najmanj 1,5 le tekočine, poleti in ko/če športamo zaradi povečanega znojenja še več, vsaj 2 do 3 litre. Morda bi najprej poskusila s tem, preden se zganja panika zaradi možnih bolezni, čeprav obisk pri zdravniku tudi ne bo škodoval.

Nekatere se morajo/te res toliko časa igrati z zdravjem, da si ga bodo/ste za večno zafurale.

Tanja, jaz se s tabo sicer strinjam, vendar pa me vseeno muči tisti povečan utrip in oteženo dihanje. Če ima res te napade, to nikakor ni posledica premalo zaužite tekočine. Je pa povečan utrip in/ali takihardija eden izmed znakov hipoglikemičnega napada, hipoglikemični napad pa je eden izmed glavnih simptomov diabetesa. In jaz močno odsvetujem, da naj najprej več pije in šele potem obišče zdravnika, po moje je bolje, da istočasno obišče zdravnika in več pije, v vsakem primeru pa naj takoj obišče zdravnika, ker tole vse preveč diši na diabetes, da bi se lahko na to temo igrala in čakala doma, če bo kaj bolje. Kajti, če imam slučajno prav, si dela nepopravljivo škodo in bog ne daj, da ima slučajno diabetes tipa 1, kjer se bolezen razvija zelo hitro, poškodbe organov pa so zaradi hitrosti razvoja bolezni veliko hujše. In ker ljudje ponavadi predolgo čakajo z obiskom zdravnika, češ, saj bo bolje, če se bom discipliniral, so v primeru diabetesa tipa 1 posledice po defoltu zelo hude.
Baina, lepo prosim, pojdi k zdravniku, prevečkrat sem že videla pri poznanih ljudeh kako to zgleda, ker z obiskom zdravnika predolgo čakajo. In nič ni narobe, če se zganja panika in se na koncu ugotovi, da je vse ok, je pa hudo narobe, če se NE zganja panika in se na koncu (pre)pozno ugotovi, da pa le ni vse ok.

ojoj, pa res se nekateri simptomi prekrivajo, tako da me je res sedaj že malo strah. naj kar obiščem zdravnika, in ga prosim za test na sladkorno bolezen? ne vem sicer kako izgleda takšen test, ali je enak kot krvni? ker pred dvema mesecema sem bila na pregledu krvi, ker sem bila slabokrvna pred časom, pa mi zdravnik ni nič omenil, da bi bilo kaj s sadkorjem narobe, le železo je pogledal.
res je, zavedam se da premalo pijem, ampak včasih kar pozabim na to, ali pa me moti tudi to, da ko že spijem nekaj vode, moram neprestano na stranišče in je med poukom kar moteče. bog ne daj da spijem kakšen čaj, potem sem kar neprestano na wc-ju.
no ja mogoče res včasih malo pretiravam z vadbo, ampak imam tudi dneve počitka.verjetno si še res nisem dokončno opomogla od motnje hranjenja, kaj pa vem.
glede vrtoglavice- ja včasih se mi res vrti, pa tudi slabo mi je, velikokrat se tudi zudim ponoči ko sem cela premočena in preznojena, čeprav me že cel dan nenehno zebe. pa tudi glede zaspanosti in utrujenosti je res- spim 7 ur na noč pa kdaj še več (ker vstanem zelo zgodaj, ampak tudi spat se odpravim kar hitro, ker preprosto ne zdržim več pokonci. včasih sem tudi zelo utrujena ko pridem iz šole, bi kar legla, ampak se nekako premagam da ne zaspim.

Joj Baina, v vsakem postu napišeš nove simptome.

Vrtoglavica, slabost, znojenje in stalen mraz, to so samo še dodatni hudi indikatorji diabetesa, poleg že napisanih prenajedanja, nenadnega uriniranja, pretirano izsušene kože, prehitrega utripa, težkega dihanja in če sem prav razbrala, tudi tesnoba, ki je tudi eden stalnih spremljevalcev diabetesa.  Sedaj, po vsem kar si napisala, je to že šolski primer znakov diabetesa. Pri pregledih krvi je pa tako, da s testi ugotavljajo samo tisto, kar jih zanima, ne pa kar vse povprek, ker preiskave stanejo. Pojdi do zdravnika, jaz pa držim pesti, da nimaš diabetesa.

Test ni nič posebnega, samo kri ti vzamejo.

Drugače se pa strinjam, čimprej se odpravi k zdravniku (danes, jutri, če imaš možnost) in se malo posvetuj o svojem zdravju. Četudi ni diabetis (upajmo!), ti bo svetoval na splošno glede tvojega zdravja. To kar ti opisuješ ni počutje zdravega človeka, še posebej pa ne za osemnajstletno dekle.

Veliko sreče, pa poročaj kaj si uredila.