Kar opisuješ, zelo dobro razumem in se do določene meje s tem lahko poistovetim.. vsi se "iščemo", doživljamo nekaj kar najbolje opiše beseda
krivda, a spregledamo, da še zdaleč nismo osamljen primer.
Zadnje čase postajam vedno bolj skeptična do self-help books (sploh na eat pray love sceno), raznih mentorjev in tega, do kakšne mere smo samo posamezniki. Dejstvo je, da kapitalizem poveličuje možnosti izbire, pritisk, da si sodgovoren za svoje telo, zdravje, uspeh in bogastvo. Seveda se strinjam, da je odgovorno biti aktiven, jesti zdravo, telovaditi, ne kaditi. Hkrati pa je postal že neuspeh, če nisi bogat, če zboliš za rakom je to tvoja krivda in če ne ozdraviš neuspeh, če si "grd" je neuspeh, ker si še nisi plačal estetske kirurgije, če nas odpustijo bomo prej krivili sebe in svojo nekompetentnost, medtem ko pozabimo na večjo, ekonomsko sliko. V takem sistemu je nemogoče, da bi bili vsi bogataši in v tudi v naravi so pač prisotne bolezni. Veliko več stvari, kot se zavedamo, je odvisnih od družbenega sistema in ne posameznikov. Ker pa se frustriramo samo nad lastnimi uspehi, se krivimo zaradi kake maščobne blazinice, pozabimo na politične in družbene krivice in tako nimamo družbene moči, ki bi vodila v spremembe kot so jo imeli npr. še v 60ih.
Toliko izbir imamo na voljo v tem sisitemu, da nas prevevajo občutki
krivde, da se stalno primerjamo z drugimi, iščemo potrditve, kupujemo,
se samo da preženemo te občutke.
V razmislek o omenjenih temah priporočam knjigo Renate Salecl - Izbira oz. The Tyranny of Choice. V knjigi je primer, kako neka sicer uspešna urednica za dve leti poskusi popolnoma slediti vsem mogočim nasvetom, self helpom, ureja stanovanje, poenostavlja življanje, znebi se navlake, sledi dietam... in konča bolj nesrečna kot prej s paničnimi napadi. Definitivno priporočam, čeprav se ti morda ne zdi, da bi imele teme direktno povezavo s tvojimi problemi. Srečno