Diskriminacija mladih pri iskanju prve zaposlitve

Tudi jaz sem imela težave, ko sem si želela najti študentsko delo brez vez in pomoči
vsi delodajalci imajo namreč neke zahteve po znanju več jezikov, obvladanju vseh možnih programov, poleg vsega pa še VEČ LETNE izkušnje (vsaj na take oglase sem naletela na študentskih servis). Khm, od kje naj imam pri svojih 21 letih večletne izkušnje, če pa noben noče biti tisti 'ta prvi', ki bi mi te izkušnje dal

Na koncu sem imela srečo, da so nekje nujno rabili pomoč zaradi pomankanja študentov in bližajočih se dopustov, tako da sem dobila super job, ki je relativno fleksibilen z urnikom, je pa res da sem se zaradi njega odpovedala prostim vikendom.

Se pa tudi meni zdi malo mimo, ker vidim kakšni ljudje so nekje zaposleni, pa si mislim: pa kako si ti prišel do te službe (mogoče nesramno, ampak je res) in vem, da bi jo sama lahko opravila precej bolje, ampak danes pač veliko (preveč) štejejo veze in poznanstva

Jaz sem sicer zadnjo leto delala v točno tem kar sem študirala in spoznala dobre in slabe stvari takšnega štududija: velikokrat delaš doma in doma misliš na delo, po drugi strani je pa zanimivo, ker ni monotono ampak vedno počneš nekaj drugega, tudi, če delaš iste stvari (npr. pišeš oglase) je vseeno drugače, ker delaš za različne naročnike. Na žalost sem sedaj brez dela, saj me niso več potrebovali.

Moram pa priznati, da sem dobila kar nekaj izkušenj, lahko bi jih še več...in čeprav je zato moj študij trpel, saj v zadnjem letu ravno zaradi dela (zjutraj šla na delo in zvečer prišla) nisem uspela opraviti vseh študijskih obveznosti, sem hvaležna, da sem dobila to delo preko študentskega servisa. Prijavili smo se na delo, potem smo morali vsi kandidati opraviti neko nalogo - napisati cel program, nato pa smo najboljši prišli na razgovor in sem zmagala ravno zaradi mojega izdelka in ne zaradi dobrega razgovora. Baje je bil polomija ... ne vem pa zakaj

Zanima me ogromno stvari in ne vem kaj bi rada v življenju počela, iskala bom katerokoli delo, saj kot ekonomistka vseeno imam dokaj širok spekter, čeprav nas je toliko na trgu dela.

Moja sestra je dipl. ekonomistka, dokončuje tudi magisterij, poleg tega se je lotila še licence za nepremičninskega posrednika, pa ima samo cca. dve leti delovne dobe - pa še to nekaj let nazaj, ko stanje v državi še ni bilo takšno kot je sedaj. Potem je pa več kot eno leto aktivno pošiljala prošnje, tudi ponudbe, skratka, bila je res zagnana za to, da dobi KAKRŠNO KOLI delo, četudi sprva kot tajnica ali kaj podobnega, a je bila ponekod preveč izobražena, ponekod pa ji je kdo z vezami ali večletnimi izkušnjami "prevzel" službo, četudi je prišla na razgovoru v zadnji krog in je bil eden od vodilnih navdušen nad njo. Očitno niti dve leti delovnih izkušenj, izobrazba ter iznajdljivost niso več vstopnica za delo, pač pa samo močne veze v samem vrhu.

Sama še študiram, a žal prepozno ugotavljam, da meni nezanimivo smer, poleg tega najmanj perspektivno kar je sploh mogoče (javna uprava, kjer dobro vemo, da že sedaj močno zategujejo pas v državi in krčijo št. zaposlenih - kaj šele sledi ...). Tako razmišljam o tem, da se v jesenskem roku lotim splošne mature ter se vpišem na pravo v Mb. Zanimivo je to, da imam ravno na tem področju veze, ki bi jih marsikdo z diplomo pf krvavo rabil, a so mi "veterani" rekli, naj čim prej spacam skupaj to maturo (opravljeno imam samo poklicno + 5. predmet, so far) ter se vpišem na pf in jo seveda čim prej dokončam, ne glede na povprečje, čeprav je seveda zaželeno, da se bom potrudila po najboljših močeh, saj ima vsaka odvetniška pisarna ali tožilstvo rado v svojih vrstah nekoga, ki ni naredil faksa po liniji najmanjšega odpora.

In ko takole razmišljam, da me še toliko vsega čaka, bi bila raje na mestu kakšnega (trenutno) brezposelnega diplomanta, kot da imam zagotovljen šiht, čakata pa me še dve preizkušnji, sploh tadruga bo trd oreh - diplomirati oz. vpisati še bolonjski mag., da bom enakovredna diplomantom starega univ. programa.

Študentsko delo naj že enkrat pri bogu ukinejo, kar brez referenduma, ker se zlorablja na polno! Diplomanti prav zaradi te oblike dela niso zaposljivi - ne za dč, ne za ndč, ne preko avtorske oz. podjemne (ker se delodajalcu še vedno bolj splača štud. serv.) ...

Pred mnogimi leti so si delo preko ŠS izmislili zato, da bi študentje med aktivnim študijem zaslužili nekaj denarja za svoj priboljšek, da bi lažje študirali, razpaslo pa se je v taki meri, da nadomešča redno zaposlene, da se ne pobere davkov, da se vleče čas študija, da drugače sploh ne moreš priti do dela v neki firmi, da za študentsko delo iščejo delavce z izkušnjami (zakaj potem ne iščejo preko Zavoda za zaposlovanje, če hočejo izkušnje?? - torej več kot očitno rabijo nekoga starejšega, izkušenejšega, starega 25+, ki niti slučajno ni več aktivni študent).

Ja, tudi jaz sem velikokrat videla, da za dobro študentsko delo, ki bi lahko bilo tvoja odskočna deska v karieri, rabiš kar veze in za taka dela ni objave na spletnih straneh servisov. Če vez nimaš, greš kelnarit, ampak ne boš dobil s tem nobenih relevantnih izkušenj, pridobil boš pa sicer delovne navade.

Opažam, da tudi pri študentskih delih delodajalci postavljajo vedno večje zahteve oz. so že samo pogoji za neko delo (da ga sploh dobiš) precej nerealni. Pri večini administrativnih del vedno pripišejo, da je pogoj, da si študent določenega faksa in celo smeri, največkrat ekonomske fakultete, obvladaš kar nekaj tujih jezikov in ne vem kaj še vse, urna postavka pa je nekaj čez 3eur/h. Poleg tega radi pričakujejo, da si oz. nameravaš vleči absolventski staž ali da študiraš, hkrati imaš pa čas KADARKOLI te pokličejo, ko si izmislijo in te rabijo. Zanimivo, res. Mislim, da gre vse skupaj že predaleč in da naj take zahteve raje razpišejo za redna delovna mesta, študente pa kvečjemu rade volje kaj naučijo, ker se vsak mora nekje začeti učiti kako in kaj delati, le da nihče noče biti ta prvi delodajalec.

Ja, res je, nihče noče biti prvi delodajalec, pa najsi gre za štud. delo, dč, ndč, avtorske in podjemne pogodbe ... Brez težav pa lahko odpreš s.p., ki pa je velik riziko, če nimaš že vnaprej znanih strank, preden ga odpreš - da ti nosijo vsaj toliko, da boš preživel.

Vsak se znajde po svoje, ob pravem času na pravem mestu, socialna mreža, prostočasne aktivnosti, prostovoljno delo, dodatna izobraževanja lahko prispevajo k zaposljivosti ... praskat je treba na vseh koncih in krajih, hoditi med ljudi.

Sem pa slišala, da eni tudi plačajo nekomu, da ga vzame v službo ali mu pomaga do službe ... Korupcija z veliko črko K. (':-B')

Bom še svojo izkušnjo napisala.... Diplomirala septembra lani, od takrat iščem zaposlitev-seveda prvo resno službo in me po tem času kar mineva vse skupaj...  Ne izhajam iz bogate družine, da bi naše ime kaj pomenilo, niti nimam pravih vez in poznanstve...  Veliko delodajalcev niti ne odgovori na poslano vlogo, ostalo so negativni odgovori. Izkušnje imam preko študentskega dela, kjer sem delala res vse (od čiščenja do administrativnih del), ampak zgleda, da danes pridnost, pripravljenost delati in se učiti ni dovolj. Veliko prošenj sem poslala za dela ki zahtevajo manjšo izobrazbo, ampak je to samo en velik začaran krog- ker imaš preveliko izobrazbo ti še negativnega odgovora ne pošljejo, kaj šele da bi te na razgovor povabili.

Kar se krajevne razdalje tiče pošiljam vse od MS do LJ (če bi bila razdalja prevelika, bi se tudi preselila), kar je po eni strani tudi neproduktivno, saj sem iz veliko strani že slišala, da kakor hitro vidijo na vlogi naslov, ki je "preveč" oddaljen, vlog sploh ne berejo, ampak avtomatsko odpadeš.

Izkušnja z zavodom je takšna, da od nejga ni ne koristi niti škode. Ko sem svetovalko spraševala o možnostih vključitve v klub zaposlitve, v kakšno izobraževanje, ki ga ponujajo, v javna dela itd. me je samo debelo gledala... Mislim, da prav pomagali še nismo nikomur, da je glavna aktivnost vodenje evidence, koliko nas je prijavljenih.

Res me vedno bolj skrbi kako in predvsem kdaj se bo to razpletlo...

Smem vprašati kakšno izobrazbo imaš oz. na katerem faksu si diplomirala?

Mene stisne že ob tem, ko slišim, da diplomanti znanih in priznanih fakultet ne dobijo službe že nekaj let, pa to niso neki pasivni in nesposobni ljudje, kaj šele, če je faks manj znan in te še slabše pripravi na realnost.

Po drugi strani pa nekdo z levim faksom (se opravičujem izrazu, ampak v tej naši državi vsako leto ustanovijo kakšno novo fakulteto, po kateri si kasneje niko i ništa) dobi nek fajn šiht samo zato, ker je poznal (ali njegovi starši) direktorja ali koga drugega v firmi.

jerryka007, sama vstopam v "svet iskanja zaposlitve" in me tudi kar skrbi. Toliko je bilo in je govora, kako so/smo naravoslovci zaposljivi in da se nimajo/nimamo česa bat. Realnost je pač drugačna...preko šs ne vzamejo nobenega (razen preko vez seveda), če nisi vsaj zaključni letnik ali absolvent, ko pa prideš tako daleč pa zahtevajo seveda izkušnje... ne vem kje naj dobim izkušnje, če me prej ni noben želel zaposliti. Tudi sama ne prihajam iz ugledne družine, da bi mi lahko kdo preko vez pomagal najti zaposlitev in bom verjetno tako kot ostali prepuščena sreči. Naj omenim, da sem tudi sama opravljala kar nekaj del preko šs, ki pa niso bili v smeri mojega študija, ampak človek dela vsaj tam, kjer lahko. Zadnjič sem srečala sošolko (katere povprečje je vsaj dve oceni nižje od mojega), ki se mi je na veliko hvalila kako je dobila službo v priznani firmi za določen čas (sama sem tudi že poslala prošnjo in nisem dobila niti odgovora), ker ji je pač teta, ki tam dela, zrihtala...in ja to me res raz****.

Upanje ostaja...

Točno tako!

Jaz sem prof. slovenščine in dipl. prevajalka in tolm. za ang. (Filofax v MB), diplomirala sem pred enim letom, povprečje imam 8.5. Zdaj ne vem, koliko je z ugledom fakultet, ampak Univerza v MB in Univerza v LJ sta nekje približno enako ugledni, dolgo že obstajata, imata širok razpon študijev; zahtevnost vseh smeri, s katerimi sem prišla v stik, je po mojih opažanjih primerna za univerzo. Nekateri na novo nastali t. i. "faksi" pa res nimajo za burek. "Pouk" (ker to zame niso predavanja in vaje) je pa tam dobesedno na ravni slabe srednje/poklicne šole, izpite lahko opravljaš celo na daljavo in seveda prepisuješ iz 10 strani snovi. Na takih levih faksih cel letnik nima toliko snovi, kot ima snovi na slovenščini, medicini, arhitekturi, strojništvu (pa še marsikje) en izpit ali pol izpita.

Strah me je, da če ne bodo delovale veze (od sorodnikov, staršev ... pa itak nimam nekih jakih tovrstnih vez) ali če mi ne bo uspelo preko svojih poznanstev oz. socialne mreže, starih, novih, naključnih, dolgoletnih znancev in prijateljev ... če mi ne bo uspelo po teh neformalnih poteh (tudi preko prostovoljstva), kaj najti, hja, potem bom pa res v težavah, ker namreč po formalni poti nam vsem trda prede zaradi:
- fiktivnih razpisov - kjer je kandidat že vnaprej določen;
- nerealnih zahtev po izkušnjah in kompetencah (že naučen moraš priti na neko firmo in obvladati kar vse, kar tam delajo, ni uvajanja, razvijanja, ni prehoda od lažjega k težjemu);
- nihče noče biti prvi delodajalec;
- izkoriščanje študentskega dela in s tem posledično diskriminacija diplomantov;
- finančna kriza in splošni krč v zaposlovanju;
- nekaterim delodajalcem predstavlja problem tudi to, če si od daleč in nič ne zaleže, da si se pripravljen preseliti;
- problem je lahko tudi previsoka izobrazba za manj kvalificirana dela (hja, po drugi strani pa je lahko problem tudi preslaba izobrazba ... kaos, v glavnem)

Ko iščeš na širšem območju, po celi Sloveniji, ko iščeš dela za nižjo stopnjo izobrazbe ... vedno so enaki problemi, kot če bi iskal v svojih poklicih. Zato sem jaz prišla do zaključka, da bom najprej in najbolje uspela s tem, kar znam, kar me veseli, kar že razvijam, s tem kar sem študirala ali se kako drugače izobraževala in to tam, kjer imam zaledje in poznanstva. Seveda pa ostajam odprta za vse selitve, kraje in delovna mesta ... po občutku.

Še ljudje, ki delajo na Zavodu in nasploh poznavalci te problematike priznavajo to, da največ štejejo veze, kar sami od sebe ti to v faco povedo. Veze so postale nenapisano pravilo. Dober življenjepis in spremno pismo z dobro vsebino, izobrazba, kompetence ... ali to sploh šteje? Ker dobiš včasih občutek, da pošiljaš te zadeve na drugi planet, v onostranstvo, nekomu gluhemu in slepemu ... pač nekam, od koder ni pričakovati odgovora.

Ampak se poskušam ne obremenjevati s tem, temveč čimveč početi, ustvarjati, se družiti in bo že sproti kaj prišlo, se izkristaliziralo, mogoče še odprem svoj s.p. ali pa grem v tujino, ko bo pripravništvo za menoj. Dno sem že dosegla, zrušilo se mi je vse, zdaj pa se gradim na novo in odkrivam svoj pravi jaz, širim se (pa ne v smislu kg)

Tudi jaz sem brezposelna 27letnica, ki zavlačuje z diplomo.. Pošiljam prošnje vse povprek in v glavnem brez odziva, če pa že kakšen odziv, pa itak zavrnjeno..

Sem brez veste, da ga boste dobro opravljali, ampak pač nimate pa primernih delovnih izkušenj.. mislim, imate znanje za to delovno mesto in vse, samo konkretnih uradnih izkušenj pa ne..

Pa ne me pošiljat h gospodu googlu, ker sem ga že temeljito izprašala zanimajo me vaši nasveti..