leseno rezek
Diorjev Hipnotični strup sem dobila v dar, sicer pomotoma, ker je prišlo do zmešnjave z imeni (sem ciljala na Diorjev Poison ).
Parfum me je sprva razočaral, deloval mi je nekako za stare mame; resnično rezek lesno sladek vonj, prav bodel me je v nosnice, tako močen je bil, zadaj je prevladala neka zatohla nota, nekako vonj zgodovinskega kabineta s pergamenti in starimi zvitki...
Za malo bolj nenavadno primerjavo naj še dodam, da je moja "baka" živela v starem hladnem nekoliko vlažnem zagrebškem stanovanju z masivnimi zidovi, z debelimi tapetami, težko satenasto posteljnino, pletenimi pregrinjali in škripajočim lesom,... in to stanovanje je preveval isti zatohlo sladkoben vonj. Nenavadno.
Dosti bolj všečen vonj se razvije, ko si parfum našpricam na golo kožo; tista neprijetna rezkost se omehča in pomeša z vonjem kože, zatohla nota nenadoma deluje bolj misteriozno, lesno. Sicer se svetuje, naj se parfume nanaša na golo kožo, a take razlike še nisem opazila pri nobenem drugem parfumu - resnično neopisljivo nor vonj.
Na žalost je vonj tako močen da sem se ga po eni sezoni uporabe čisto naveličala in sem ga stežka porabila do konca, čeprav mi ga je ostalo kar malo.
Pakunga spominja na koncept strupenega jabolka in Sneguljčice.