Test arašidovih namazov: Vsebujejo naj le arašide, zato brez branja deklaracije ne bo šlo
Ponudba arašidovih namazov na policah naših trgovin je vsako leto večja, izdelki pa se razlikujejo predvsem po tem, ali vsebujejo le arašide ali tudi dodatke. Zagotovo so najboljša izbira tisti, pri katerih med sestavinami ne boste našli zapisanega drugega kot: "100 % arašidi", saj so dodatne sestavine v takem izdelku popolnoma nepotrebne. Arašidi sami po sebi vsebujejo veliko maščobe in so tudi brez soli in sladkorja, le s suhim praženjem, zelo okusni.
Na ZPS so pregledali 16 namazov, za kilogram so odšteli od 5,69 do 18,22 evra, in ugotovili, da jih je le 5 vsebovalo le arašide. Drugim so bili dodani še bodisi sol ali sladkor, nekaterim pa tudi različna rastlinska olja, največkrat hidrogenirano palmovo olje. Pozor: Višja cena ne pomeni nujno več arašidov.
Poreklo osnovne surovine – arašidov, je pri večini izdelkov neznanka, so pa med izdelki velike razlike v hranilni vrednosti. Podatek o vsebnosti prehranske vlaknine na izdelkih res ni obvezen, a kjer je bil, se je vrednost le te gibala od 4,7 pa kar do 14 g/100 g. Velike razlike so tudi v vsebnosti soli (od 0 do 1,25 g/100 g) in vsebnosti sladkorja, ki je sicer tudi naravno prisoten v osnovni surovini, arašidih. Na ZPS svetujejo, da prihodnjič pred nakupom uporabite tudi brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš in preverite prehranski semafor izbranega izdelka.
Arašidov namaz je k nam zašel iz tujine z njim pa tudi izvorno poimenovanje "peanut butter", ki so ga proizvajalci oziroma uvozniki prevedli kot "arašidovo maslo". Vendar uradno poimenovanje "arašidovo maslo" v slovenskem jeziku ni dovoljeno, zaradi v zakonodaji zapisane definicije, kaj je mleko, ki se nanaša tudi na mlečne izdelke, kot je maslo. "Napačen izraz 'arašidovo maslo' smo našli na sedmih od 16 pregledanih izdelkov, o čemer smo obvestili tudi Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," je poudarila Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Za uživanje v manjših količinah
Arašidi in tudi arašidov namaz vsebujejo veliko maščobe (približno 50 gramov na 100 gramov izdelka), posledično tudi nasičenih maščobnih kislin (od 6 do 10 gramov na 100 gramov izdelka), za oboje jim na prehranskem semaforju zasveti rdeča luč. "Okrog 80 odstotkov maščobe sicer predstavljajo bolj zaželene nenasičene maščobne kisline (največ je enkrat nenasičenih – linolne in oleinske), a vseeno priporočamo, da ste pri uživanju tovrstnih namazov, enako kot pri oreških, zmerni: približno 30 gramov namaza ali ena pest oreškov na dan," svetuje Anja Bolha in dodaja, da je arašidov namaz na primer na popečenem polnozrnatem toastu z banano lahko zdrav in hranljiv zajtrk, seveda, če ne pretiravamo s količino namaza.
Dober vir beljakovin za tiste, ki iz svoje prehrane izključujejo živila živalskega izvora
Pregledani izdelki namreč vsebujejo od 22 do 29 gramov beljakovin na 100 gramov izdelka, kar je primerljivo s količino beljakovin, ki jih vsebuje pusto piščančje meso. Opozoriti pa velja, da ima 100 gramov namaza v primerjavi s piščancem približno 30-krat več maščobe in kar 6-krat višjo energijsko vrednost ter ga bomo seveda v primerjavi s piščancem pojedli občutno manj. Več beljakovin vsebujejo izdelki brez dodanega olja, soli in sladkorja, saj vsebujejo večji delež arašidov.
Nasvet
- Arašidov namaz je primerna in zdrava popestritev jedilnika zaradi velike vsebnosti beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. A bodite zmerni – zaužijte ga največ 30 gramov na dan, saj ima visoko energijsko vrednost.
- Izberite izdelek brez dodatkov. Na seznamu sestavin morajo biti zapisani le arašidi.
- Hranilno tabelo na zadnji strani preberite v celoti. Izberite izdelek, ki ima manj sladkorja ter več beljakovin in prehranske vlaknine. Pomagajte si z aplikacijo VešKajJeš.
- Namaz hranite v temnem prostoru (na primer v omari), pri temperaturi do 25 °C, s tem preprečite oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin. V hladilniku se bo namaz strdil in ne bo primeren za mazanje.
Ali ste vedeli, da so arašidi stročnice, ne oreščki?
Arašidi spadajo v botanično skupino stročnic, še najbolj so podobni fižolu. Rastline zrastejo približno do 70 centimetrov in na koncu stebel poženejo cvetove. Največ jih proizvedejo v Aziji in Združenih državah Amerike, značilen okus pa dobijo šele s praženjem, saj imajo nepraženi okus, podoben fižolu.
Celoten tržni pregled je objavljen v reviji ZPStest 9/2020, aplikaciji ZPStest in na www.zps.si.
