... za učenje in še veliko več. Tako kot mišice in sklepi se lahko tudi nekatere celice v naših možganih spremenijo, kar je razvidno iz nedavne študije na miših. To je le eden izmed mnogih načinov, kako se naši možgani spreminjajo s starostjo - od upada spomina in kognitivnih sposobnosti, vse do mikroskopskih sprememb v možganskih celicah in kemiji.
Kognitivne spremembe
Normalen proces staranja prinaša subtilne spremembe kognitivnih sposobnosti. Zapis novih podatkov v spomin in priklic imen in številk lahko traja dlje. Avtobiografski spomin na življenjske dogodke in nabrano znanje o izvedenih dejstvih in informacijah - obe vrsti deklarativnega spomina - s starostjo upadata, medtem ko postopkovni spomini, kot je spominjanje vožnje s kolesom ali vezanje čevlja, ostajajo večinoma nedotaknjeni.
Delovni pomnilnik - možnosti, da imate v mislih informacije, na primer telefonsko številko, geslo ali lokacijo parkiranega avtomovila - se s starostjo zmanjšuje. Nekatere študije kažejo, da se upad začne že pri 30. letih. Delovni spomin je odvisen od hitre obdelave novih informacij in ne od shranjenega znanja. Tudi drugi vidiki tovrstne tekoče inteligence, kot sta hitrost obdelave in reševanje težav, se s starostjo zmanjšujejo.
Nekateri vidiki pozornosti lahko postanejo težji s starostjo naših možganov. Morda se bomo težje osredotočili na to, kaj govorijo naši prijatelji, ko smo v hrupni restavraciji. Našo sposobnost odpravljanja motenj in osredotočanja na določen dražljaj imenujemo selektivna pozornost. Če se osredotočimo na dve nalogi, na primer govorjenje med vožno, s starostjo postane bolj zahtevno. To vrsto pozornosti imenujemo deljena pozornost.
Toda po 30. letu še ne gre vse navzdol. Pravzaprav se nekatere kognitivne sposobnosti izboljšajo v srednji starosti: vzdolžna študija v Seattlu, ki je spremljala kognitivne sposobnosti tisočev odraslih v zadnjih 50 letih, je pokazala, da so ljudje na testih verbalnih sposobnosti dejansko uspešnejši, prav tako v prostorskem sklepanju, matematiki in abstraktnem sklepanju.
