Ta odločilni prehod ni bil dosežen izključno z zakonodajo, temveč predvsem s trajnostnim zagovorništvom, potrošniškim pritiskom in spremembo politike podjetij.
Dolga pot do spremembe
Že leta 1988 je švedski parlament napovedal prepoved baterijskih kletk, a je bila zakonodaja kasneje omiljena in prepoved ni bila dosledno uveljavljena. Prava sprememba se je začela dogajati šele z vztrajnim aktivizmom civilne družbe in dialogom z gospodarstvom.
Neprofitna organizacija Project 1882 je od leta 2008 sodelovala z več kot 85 velikimi trgovskimi verigami, restavracijami in javnimi naročniki, da bi postopoma ukinili jajca iz kletk. Rezultat je bil izjemen: delež kokoši v kletkah se je zmanjšal s 40 % (leta 2008) na manj kot 1 % (do leta 2024).
Preboj leta 2025
Po uradnih podatkih industrije in državnih organov so bile do začetka leta 2025 vse kletke izpraznjene. To pomeni, da Švedska danes proizvaja jajca izključno v sistemih brez kletk. Po ocenah je bilo s tem rešenih več kot 17 milijonov kokoši, ki so bile nekoč zaprte v omejenih pogojih.
Čeprav je Švedska dosegla popolno stanje brez kletk na praktični ravni, uradne zakonodaje, ki bi trajno prepovedala rejo kokoši v kletkah, še vedno ni. Organizacije, kot je Project 1882, zato pozivajo k zakonski potrditvi teh sprememb, saj bi morebitno zmanjšanje korporativne zavezanosti lahko pomenilo korak nazaj.
Svetovni vpliv – prva je bila Švica
Švedska postaja eden od globalnih vzornikov etičnega prehoda v pridelavi jajc. Njena zgodba dokazuje, da lahko volja državljanov, potrošniški pritisk in premišljeno sodelovanje z industrijo vodijo do resničnih sprememb – tudi brez zakonodajne prisile.
Vendar pa Švedska ni prva država brez baterijskih kletk. To je bila Švica, ki je kot prva na svetu že leta 1992 z zakonom prepovedala rejo jajčnih kokoši v baterijskih kletkah. Tudi druge države, kot so Nemčija, Avstrija in Luksemburg, so šle v preteklih letih dlje od minimalnih standardov EU.
