V poročilu, ki je bilo objavljeno v znanstveni publikaciji Journal of Alzheimer's Disease, so v največji študiji funkcionalnega slikanja možganov doslej, ugotovili posebne razlike med možgani žensk in moških.
V doslej največji študiji funkcionalnega slikanja možganov so na kliniki Amen v Kaliforniji primerjali 46.034 SPECT posnetkov možganov, ki jih je posredovalo devet klinik, in določili razlike med možgani moških in žensk.
Vodilni avtor, psihiater Daniel G. Amen, dr. med., medicinski direktor klinike Amen, Inc., je povedal: "To je zelo pomembna študija, ki pomaga razumeti razlike med možgani glede na spol. Kvantitativne razlike, ki smo jih ugotovili med moškimi in ženskami, so pomembne za razumevanje tveganja za možganske motnje, kot je Alzheimerjeva bolezen, glede na spol. Uporaba funkcionalnih nevro-slikovnih orodij, kot je SPECT, je bistvenega pomena za razvoj zdravljenja možganov v okviru precizne medicine v prihodnosti."
Možgani žensk bolj aktivni v več predelih
Možgani žensk v raziskavi so bili bistveno bolj aktivni v več predelih možganov kot pri moških, zlasti v prefrontalnem korteksu, ki je povezan z osredotočenostjo in nadzorom impulzov, ter v limbičnih ali čustvenih področjih možganov, ki so povezana z razpoloženjem in tesnobo. Pri moških pa so bili aktivnejši vidni in koordinacijski centri možganov.
Z enofotonsko emisijsko računalniško tomografijo (SPECT) lahko merijo prekrvavitev možganov. Slike, pridobljene pri osebah v mirovanju ali med opravljanjem različnih kognitivnih nalog, pokažejo različen pretok krvi v določenih delih možganov.
Med preiskovanci je bilo 119 zdravih prostovoljcev in 26.683 bolnikov z različnimi psihiatričnimi stanji, kot so možganska travma, bipolarne motnje, motnje razpoloženja, shizofrenija/psihotične motnje in ADHD. Skupno je bilo analiziranih 128 možganskih regij pri preiskovancih na začetku in med opravljanjem naloge koncentracije.
Možganske motnje različno vplivajo na moške in ženske
Razumevanje teh razlik je zelo pomembno, saj možganske motnje različno vplivajo na moške in ženske. Pri ženskah je bistveno več Alzheimerjeve bolezni, depresije, ki je sama po sebi dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen, in anksioznih motenj; pri moških pa je več motenj pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), težav, povezanih z vedenjem, in zapornih kazni (kar za 1400 %).
Ugotovitve študije o povečanem pretoku krvi v prefrontalni skorji pri ženskah v primerjavi z moškimi lahko tudi pojasnijo, zakaj so ženske običajno bolj močne na področjih empatije, intuicije, sodelovanja, samokontrole in ustrezne skrbi. Študija je pokazala tudi povečan pretok krvi v limbičnih predelih možganov žensk, kar lahko delno pojasni, zakaj so ženske bolj izpostavljene anksioznosti, depresiji, nespečnosti in motnjam hranjenja.
