Mona Lisa!
Zame je to Mona Lisa med dišavami, nedvomno trenutno moj daleč najljubši parfum (kar se le redko zgodi, da kateri tako hitro in zmagoslavno pomete s konkurenco samih dosti klasičnih vonjev). Diši, jasno, po mošusu in mnogih drugih rečeh: bergamotka, cvetovi pomarančevca, vrtnice, neroli, ylan ylang, pačuli, oreški,... vonj je eleganten, nostalgičen, zapeljiv, prava alkemija. Menda je razstavljen v Smithsonianu.
Videti je, da mnogo ljudi ta vonj nekako "prepozna", se jim zdi znan, celo domač, kot, da so ga že kdaj vonjali (kot dišavni deja vu), čeprav ga dejansko niso. Obstaja tudi v obliki olja, ki je nekoliko "mehkejša" in nežnejša različica vonja toaletne vodice. Najbrž je odveč omenjati, da je zelo obstojen, steklenička je preprosta, nekam lekarniška, štirioglata, lepa, na voljo je v 50 in 100 ml obliki, slednja stane ca. 16 tisočakov, pri nas se ga ne dobi. Dvomim, da se ga bom kdaj naveličala. Večni klasik.