Pomembno - pravice vegetarijancev

Ali nam lahko posreduješ tudi njegov e-mail, da mu lahko pišejo?

Sem že dodala.

Jaz sem tudi vegeterijanec! Ampak ne čisto od rojstva, ker takrat so me silili z mesom, da sem ga 3/4 pokozlal (ne najdem boljšega izraza ).... A je že  kaj novega glede tega pisma, Tanja?

Mi smo pa na srednji šoli imeli vegetarijansko in sadno malico, moja sestra pa je imela na OŠ dietno malico, ker je imala probleme z kilogrami.

Ne poznam žal nikogar, ki bi bil vegetarijanec od rojstva.

Se pa strinjam, da bi morale biti tudi vegetarijanske malice. Jaz vem, da velikokrat v OŠ nisem imela nič za jest, dosti krat sem glodala sam kruh, ker je ogromno krat bila kakšna pašteta, enolončnica, salame, ipd. za malico ali pa kakšni mesni namazi. Pol pa jej kaj, če maš.

Sinth a si vege?

Tudi jaz se strinjam s tem, da naj bo v šoli tudi vegetarijanska malica. Naj vsakdo je, kar je navajen. Se pa slišala, da veliko otrok vegetarijancev (ki jim starši ne privoščijo mesa), v šoli rado sega po selamah in podobnem. In potem so učiteljice v dilemi, ali jim naj pustijo tako prehrano ali ne. Ker potem pridejo starši in so ogorčeni, če otrokom v šoli dovolijo mesne izdelke.

Aleksa, jap, sem.

Pozdravljeni!

 

Sicer nisem nikakeršen nasprotnik prehrane brez mesa (še odobravam jo), ampak treba je upoštevati, da so otroci v vrtcih in šolah še zelo nevedni in o prehrani po domače nimajo pojma. Nažalost je prepogosto tako tudi pri njihovih starših, ki se gredo nedeljske vegetarijance brez vsake podlage. Ne govorim kar tako v tri dni, ampak imam podoben primer v svoji družini. Moja sestra (ki je medicinska sestra po izobrazbi) že nekaj let prakticira brezmesno prehranjevanje. Nažalost se je tega navzela tudi njena hčerka, ki sedaj že okoli 4 leta zavrača meso. Kljub mojim opozorilom sestri, da se to ne bo dobro končalo, sestra vsemu temu ni nasprotovala. Hčerka je sedaj stara 14 let, torej v letih, ko se njeno telo najbolj razvija, oz . bi se moralo razvijati. Pa se ne. Po velikosti za glavo zaostaja za vrstnicami, ima pa tudi slabo kri in je ves čas bleda v obraz. Telesna razvitost je na minimumu. Naj povem, da smo vsi v družini višje postave, tako da se je to pričakovalo tudi od hčere. Mlajša hčer, ki je 4 leta mlajša in se prehranjuje tudi mesno je normalne velikosti in sedaj enako visoka kot starejša sestra. Moram povdariti, da moja sestra ima dovolj znanja glede vegetarijanske prehrane in se na tem področju tudi izobražuje. A ona ne upošteva tega, da hči potrebuje v teh letih večjo količino beljakovin pa tudi ostalih hranil, kot jih prejme trenutno iz prehrane.

 

Kaj hočem povedati z vsem tem:

sem ZA vegetarijanstvo, ampak šele potem ko otrok ODRASTE. Do takrat se naj prehranjuje polno, brez odrekanj. Šele, ko doseže polnoletnost pa se naj odloči kako se bo prehranjeval v bodoče. Namreš potrebno je vedeti, da otrok skoraj v vsem posnema starše. A prehrana, ki jo potrebuje odrasel človek ni enaka potrebam razvijajočim se otrok. Naj imajo otroci možnost izbire med vrsto prehrane v šoli in vrtcih, ampak naj se sami odločijo kaj bodo izbrali, ne pa da jim starši predpisujejo kaj naj jedo. Ampak ali je možno zagotoviti, da se bo otrok odločil z svojo glavo? Jaz mislim da ne.

 

Odrasteš lahko res tudi brez živalske mrhovine, ampak prav tako lahko enako kakovostno odrasteš tudi brez sadja v prehrani, ali pa npr. brez krompirja. Ampak vprašanje je ali imaš enako kakovostno otroštvo? Če si prisiljen v kasnejši razvoj telesa, doživiš v otroštvu tudi mnogo travm, ki niso nezanemarljive, sam se v tem času oblikuje tudi osebnost posameznika. Kaj ima sedaj večjo vrednost? Močnejše zdravje (predpostavljam) pri vegetarijancu ali polnejše otroštvo brez odrekanj pri mesojedcu. Siguren sem da tudi prehrana, ki vsebuje meso, otroku ne bo uničila zdravja. 

 

Govor je bil tudi v kršenju pravic posameznika. Ali ni tudi kršenje pravic posameznika, če mora otrok jesti, kar mu narekujejo straši. Ali sedaj otrok sploh ima pravice, ali ne?