Milijoni kilometrov rek po vsem svetu prenašajo onesnaženje z antibiotiki v takšnih količinah, da spodbujajo odpornost proti njim in škodujejo vodnim organizmom, opozarja nova študija.
Študija je ocenila obseg globalnega onesnaženja rek z antibiotiki iz človeške rabe. Raziskovalci so izračunali, da vsako leto v rečne sisteme po vsem svetu pride približno 8500 ton antibiotikov – skoraj tretjina letne porabe ljudi – čeprav v mnogih primerih prej preidejo skozi kanalizacijske sisteme.
Milijoni kilometrov rek po vsem svetu prenašajo antibiotike v količinah, ki so dovolj visoke, da spodbujajo odpornost proti zdravilom in škodujejo vodnim organizmom, opozarja študija, ki jo je vodila Univerza McGill.
Študija, objavljena v reviji PNAS Nexus, je prva, ki ocenjuje obseg onesnaženja rek po vsem svetu zaradi uporabe antibiotikov v medicini. Raziskovalci so izračunali, da vsako leto v rečne sisteme po vsem svetu pride približno 8500 ton antibiotikov – skoraj tretjina letne porabe antibiotikov v medicini – čeprav v mnogih primerih prej preidejo skozi kanalizacijo.
"Čeprav količine ostankov posameznih antibiotikov v večini rek predstavljajo le zelo majhne koncentracije, zaradi česar jih je zelo težko zaznati, kronična in kumulativna izpostavljenost okolja tem snovem še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi in vodne ekosisteme," je povedala Heloisa Ehalt Macedo, podiplomska raziskovalka geografije na Univerzi McGill in glavna avtorica študije.
Raziskovalna skupina je uporabila globalni model, potrjen s podatki s terena iz skoraj 900 rečnih lokacij. Ugotovili so, da je amoksicilin, najpogosteje uporabljen antibiotik na svetu, najverjetneje prisoten v nevarnih koncentracijah, zlasti v jugovzhodni Aziji, kjer naraščajoča uporaba in omejeno čiščenje odpadnih voda še poslabšujejo problem.
"Naši rezultati kažejo, da imajo nezaželeni učinki na vodno okolje in odpornost proti antibiotikom, kar zahteva strategije za ublažitev in upravljanje, da se njihove posledice preprečijo ali zmanjšajo,“ je dejal Bernhard Lehner, profesor globalne hidrologije na Oddelku za geografijo Univerze McGill in soavtor študije.
Ugotovitve so še posebej pomembne, ker študija ni upoštevala antibiotikov iz farmacevtskih tovarn in živinoreje, ki sta glavna onesnaževalca okolja.
"Onesnaženje rek z antibiotiki, ki izhaja izključno iz človeške porabe, je velik problem, ki bi se verjetno še poslabšal zaradi veterinarskih ali industrijskih virov sorodnih spojin,“ je dejal Jim Nicell, profesor okoljskega inženirstva na Univerzi McGill in soavtor študije. "Zato so potrebni programi spremljanja za odkrivanje onesnaženja vodotokov z antibiotiki ali drugimi kemikalijami, zlasti na območjih, za katera naš model napoveduje tveganje.“
PREBERITE TUDI:
