Meni se je do sedaj še vedno zgodilo pri moških kolegih, da je bila prisotna neka kemija, privlačnost, iskra, četudi nismo imeli ničesar telesnega. Ali pa da so bili to bivši, s katerimi sem ostala v prijateljskih odnosih (redko sicer).
Me pa je kar spreletelo od neugodja, ko mi je enkrat sošolec iz OŠ na mrtvo pijan v enem klubu, ko sva se srečala naključno, začel praviti, kako močno je bil zaljubljen vame v OŠ. Da fak! Meni se sanjalo ni. Zakaj si bil torej tako tiho takrat? Kaj je treba preteči res 10 let, da se nekdo opogumi in izpove? Pa še to pod gasom?!