Tudi jaz sem se odpravila na izmenjavo, in sicer v 4. letniku. Študirala sem Medijske komunikacije na univerzi v Mariboru in odšla za pol leta na univerzo v Celovec. V bistvu je bil to rahel kompromis zaradi določenih zadev, ta univerza pa je bila dokaj blizu in tudi sama sem večkrat na mesec prihajala domov.
Študentska izmenjava je nakaj, kar vsem toplo, res toplo priporočam. Je najboljša izkušnja v celotnem študiju pa čeprav sem odšla "samo" v Celovec. Definitivno bi to izkušnjo ponovila še milijonkrat ... zato tudi razmišljam o podiplomcu v tujini.
Sama sem na izemnjavi opravila 8 izpitov - 4, ki sem jih po pogodbi "zamenjala" s tistimi na matični fakulteti, 3 jezikovna in 1 "za mojo dušo" (zdel se mi je zelo uporaben za mojo diplomo).
Profesorji na Univerzi v Celovcu so krasni, pripravljeni s teboj kramljati tudi v angleščini. Ko sem odšla gor, se nisem znala v nemškem jeziku niti predtstaviti tako, kot se spodobi. Seveda me je gospa v sprejemni pisarni za mednarodne študente totalno prestrašila, da to tako ne bo šlo ... vendar sem zbrala pogum, odšla do vsakega profesorja posebej in v napol polomljeni nemščini ter angleščini razložila svojo situacijo. Niti eden ni imel težav z angleščino. Ena profesorica mi je celo rekla, da ji je nerodno, ker ona ne obvlada Slovenščine niti približno tako, kot mi Nemščino (in jaz sem jo v tistem trenutku res slabo znala ... ampak mi je pa dala motivacijo :)).
V Celovcu je socrates-erasmus študent zelo cenjen in ima kar nekaj privilegijev. Namreč, tam imajo nekoliko drugačen sistem izbire predmetov - podoben zdajšnjemu na FDV-ju z izbirnimi predmeti. Ko se enkrat zafila, ni mogoče več prit not. No, če si erasmus študent, potem lahko vedno prideš zraven - tudi, če jih je 100 preveč vpisanih.
Tako svoj angleški kot nemški jezik sem med bivanjem v Celovcu izboljšala. Ta izkušnja mi ni le prinesla celo množico prijateljev iz celega sveta (dobesedno), temveč veliko več. Gre za izkušnjo, ki je obogatila moje življenje in ki je nikoli ne bom pozabila.
Še glede financ: Sama sem celo leto pred odhodom delala prek študenta, saj je bila štipendija le 200 eur (to je bilo leta 2004 se mi zdi), kar je bilo komaj dovolj za sobo v študentskem domu. Poeg tega v Avstriji nimajo študentskih bonov. S svojo "Mcdonalds štipendijo"

(tako sem ji rekla, ker sem delala v McD) in Erasmus štipendijo sem čist lepo shajala. Še šopinge sem si lahko vsak mesec privoščila

.
Kot lahko vidite, bi lahko o tej izkušnji govorila cel dan, zatorej Lai, če imaš še kakšno vprašanje, kar na plano z njim

.