Opozorilo pred dopustom...

Ljubljana - Razširjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo je maja sprejel predlog priporočil in ukrepov v zvezi z izpostavljanjem ultravijoličnim (UV) žarkom in zaščito pred njimi, ki so ga sprejeli in potrdili tudi člani Združenja slovenskih dermatologov.

Nezaščiteno izpostavljanje UV žarkom je namreč dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, obenem pa se pojavljajo tudi druge kožne bolezni oz. se določene kožne bolezni zaradi izpostavljanja poslabšajo.

Kožni rak zelo pogosta oblika raka

Pojav kožnega raka, ki je v Sloveniji na drugem mestu med rakavimi obolenji, se namreč v zadnjih letih povečuje. Incidenca malignega melanoma se je v zadnjih 35 letih v Sloveniji povečala za 7,23-krat pri moških oziroma za 4,3-krat pri ženskah. Incidenca nemelanomskega raka kože pa se je v tem času povečala za 3,4-krat pri moških ter za trikrat pri ženskah. V letu 2001 je bilo zabeleženih 262 novih primerov malignega melanoma in 1244 primerov nemelanomskega raka kože. V istem letu pa je bil maligni melanom vzrok za 40 smrti, za 35 pa nemelanomski rak kože.

Okvare se začnejo že pri nezaščitenem sončenju dojenčka

Okvare kože zaradi prepogoste izpostavljenosti sončnim žarkom se začenjajo že zgodaj v življenju - ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. Klinične študije omenjajo, da približno tri četrtine skupnega ožarčenja kože z ultravijoličnimi žarki prejmemo že do 18. leta starosti. Okvare kožnih struktur imajo za posledico pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Tako ultravijolični kot tudi svetlobni žarki so lahko tudi sprožilci številnih kožnih obolenj in pojavov, kot so opekline, fototoksičnost, fotoalergija, kožni rak in podobno. Med ostale neprijetne posledice izpostavljanja pa sodijo prezgodnje staranje kože ter sprožitev ali poslabšanje nekaterih kožnih obolenj.

Osnovna priporočila

Osnovna priporočila v zvezi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem kožnega raka so namenjena vsem - ne glede na starost. Za zmanjšanje morebitnih kožnih okvar in okvar oči zato svetujejo:

1/ naj bodo rekreativne aktivnosti v naravi načrtovane zunaj časa najbolj aktivnega sončnega sevanja (izogibati sončnim žarkom med 10. in 16. uro),
2/ upoštevati "pravilo sence",
3/ pokrivanje telesa z gosto tkanimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi hlačami in dolgimi rokavi,
4/ uporabljati je treba zaščitna sončna očala,
5/ na prostem pa vedno namazati izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi pol ure pred izpostavljanjem UV žarkom, nato pa vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
6/ posebej pomembna je zaščita otrok pred sončnimi žarki, vendar pa je ob tem treba opozoriti, da pri dojenčkih do 6. meseca starosti ne smemo uporabljati kemičnih zaščitnih sredstev (krem oziroma olj).

Noben solarij ne nudi "varne porjavelosti"

Člani razširjenega kolegija za dermatovenerologijo odsvetujejo tudi pridobivanje porjavelosti v solarijih, saj so si glede škodljivih vplivov UV sevanj enotni, najsi bo vir UV svetlobe naraven ali umeten. Opozarjajo, da noben solarij ne nudi "varne porjavelosti", saj je tudi obarvanost kože, ki jo pridobimo v solariju, posledica delovanja umetnega vira UV žarkov, za vse oblike UV sevanja pa je dokazano, da prispevajo k razvoju kožnega raka. (

končno nekaj pametnega

Na tem forumu sem se veliko naucila o zasciti. Tako, da bom letos uporabljala malo vecji faktor kot 6  Sicer je pa tudi res, da se nisem nikoli "pajsala" na soncu.

Hvala Irena!

Jaz imam vedno z otrokoma težave, ker se nočeta mazat in jima potem moram kar naprej težit, jih prepričevat in se na trepalnice metat, da jih lahko milostno vsaj malo namažem. Še sreča, da jima najbolj paše v senci.

Jaz sem se vsako leto kar precej pražila na soncu, zdaj pa vedno težje prenašam sonce. Včeraj, ko je bilo tako grozno vroče me je bolela glava in bilo slabo že samo, ko sem hodila po dvorišču.

V včerajšnjem Delu je tudi en članek, na strani 16. Ga kopiram v celoti:

Priporočila za sončenje

Igra s soncem je lahko nevarna

Dermatologi odsvetujejo izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, zlasti v solarijih - Kožni rak na drugem mestu

Čeprav je bilo te dni na ljubljanskih ulicah kljub ne ravno toplemu vremenu videti zagorela dekleta in čeprav je v vseh solarijih veliko obiskovalcev, pred belim kioskom v parku Zvezda ni bilo gneče. V priložnostnem Centru za preventivno zaščito pred soncem se je ustavljalo le malo mimoidočih. Redkim radovednežem, med katerimi je bila večina tako ali tako že seznanjena s škodljivi vplivi sonca, sta se s pojasnili najprej posvetili simpatični dekleti z oranžnima čepicama, ki sta jim ponudili vprašalnik, potem pa sta jih napotili v laboratorij, kjer so dermatologi analizirali kožo in odgovorili na dodatna vprašanja.

Knjižico z naslovom Zaščitimo se danes, da bomo tudi jutri zdravi in mladostni bi moral prebrati vsak Zemljan, saj o sončenju marsikdo ve premalo. Kot so med drugim zapisali Združenje slovenskih dermatovenerologov, Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Zveza prijateljev mladine, Dermatovenerološka klinika Kliničnega centra v Ljubljani in Vichy, ki so letos že tretjič pripravili javnoizobraževalni projekt o zaščiti pred soncem (tokrat samo v Ljubljani), pri sončenju poškodujemo bazalni sloj povrhnjice, ki je ključen za njeno obnovo. Zagorelost torej pomeni, da so v koži že nastale škodljive spremembe, ki se z leti kopičijo in se pozneje lahko pokažejo kot resne poškodbe.

Pigmentna znamenja je treba opazovati

"Pigmentna znamenja moramo spremljati, saj je samopregledovanje najučinkovitejše za zgodnje odkrivanje kožnega raka - malignega melanoma. Opazovati je treba, ali oblika postaja nesimetrična, ali ima nepravilne robove, ali je neenakomerno obarvano, ali ima premer več kot 5 milimetrov in ali raste v višino," je v priložnostnem preventivnem centru dejal Borut žgavec, specialist dermatovenerolog z Dermatovenerološke klinike KC, in pristavil, da pretirano sončenje spodbuja predvsem moda. Tistim, ki se počutijo lepše, če so zagoreli, zdravniki priporočajo uporabo krem za samoporjavitev, saj novejše ne prodrejo globlje od zunanje plasti vrhnjice. "Najbolje bi bilo, da bi se spremenila moda in bi bila lepotni ideal bleda koža kot v začetku prejšnjega stoletja. Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem," svetuje Borut žgavec. Kot pravi, namen zdravnikov ni prestrašiti ljudi, da se ne bodo gibali na svežem zraku in uživali v sončnih dneh, temveč jih naučiti, kako ravnati, da bodo ohranili zdravje, imeli čim manj poškodovano kožo in ne bodo zbolevali za rakom. Večina ljudi misli, da namazani s kremo z zaščitnim faktorjem lahko preždijo cel dan na vročem soncu, tudi v najbolj nevarnih urah, med enajsto in šestnajsto, ko bi se morali umakniti v senco. Treba je vedeti, da je zaščitni faktor, potem ko kremo nanesemo na kožo, v resnici kar za 50 do 80 odstotkov manjši od navedenega na embalaži, saj se uporabniki namažejo različno na debelo. Kadar kupujemo zaščitne kreme, se moramo tudi prepričati, da vsebujejo zaščito pred UVB-žarki (ZF ali po angleško SPF) in UVA-žarki (PFA). Na kožo je treba nanesti dovolj sredstva (2 mililitra oziroma 2 miligrama na kvadratni centimeter kože) 30 minut pred izpostavljanjem soncu, nato vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju. Dermatologi priporočajo med drugim spremljanje dnevnih vrednosti ultravijoličnega žarčenja - najti jih je mogoče na zadnji strani našega časopisa in v drugih medijih. Višji UV-indeks pomeni intenzivnejše sevanje, zato je takrat treba upoštevati priporočila.

Posebna skrb za otroke

Posebno skrb je treba nameniti predvsem otrokom, saj do 18. leta prejmejo 80 odstotkov UV-žarkov, ki jih dobijo vse življenje. Dojenčkov do 6. meseca starosti naj starši ne mažejo s kemičnimi zaščitnimi sredstvi in otrok do 3. leta ne izpostavljajo soncu, temveč jih imajo v senci ter zaščitijo z najvišjim faktorjem in obleko, ki mora biti gosto tkana. K temu sodita tudi pokrivalo in očala, ki ščitijo pred UVB- in UVA-žarki. Specialistka dermatovenerologije Metka Adamič je povedala, da so pred nedavnim na seji Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo Republike Slovenije in Združenja slovenskih dermatovenerologov sprejeli uradna priporočila glede sončenja in jih poslali tudi ministrstvu za zdravje, saj so ljudje v poplavi oglasov in napačnih informacij o vplivih sonca pogosto zmedeni in ne vedo, kako ukrepati, še zlasti, ko gre za sončenje v solarijih. Posamezniki, ki zahajajo tja, so namerno ali nehote zavajani, da v njih porjavijo varno. Za vse oblike ultravijoličnega sevanja je znanstveno dokazano, da prispevajo k prezgodnjemu staranju kože, kar se kaže v gubah, izgubi elastičnosti, rumenkasti koži in rjavih lisah. Vse oblike ultravijoličnega sevanja slabo vplivajo na imunski sistem, poleg tega viri umetne UV-svetlobe ob normalnem načinu življenja nikakor niso potrebni za nastajanje zadostnih količin vitamina D. Adamičeva je še postregla s podatki o pogostosti malignega melanoma, najnevarnejšega med tremi vrstami kožnega raka (drugi dve sta bazocelularni in spinocelularni karcinom). Število primerov kožnega raka se strmo narašča. V Sloveniji je v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja za malignim melanomom obolelo 1,7 moškega in 2,6 ženske na 100.000 prebivalcev, leta 2001 pa že 12,5 moškega oziroma 13,8 ženske na 100.000 prebivalcev.

Seveda izpostavljenost soncu v zmernih količinah tudi koristi, predvsem zaradi tvorjenja vitamina D in boljšega psihičnega počutja.

Saša Bojc

Friki...si pa prefinjen lump, da veš...si lepo nastavil vabo, a?