Huh, smo v zimskem obdobju, ko smo premalo zunaj in na svežem zraku. Manjkajo nam narava in sončni žarki (in mimogrede, s tem tudi Vitamin D). Iz opazovanj v psihoterapiji zdravniki vedo, da sta duševno zdravje in dobro počutje mnogo boljša, ko se ljudje bolj povežejo z zunanjim svetom. Verjetno tudi zato, ker na ta način povečajo obseg svojih misli, ki jih tako preusmerimo še na kaj drugega kot le na svoje potrebe, skrbi, obžalovanja ali želje za prihodnost.
PREBERITE TUDI: Tako lahko prelisičimo možgane, da sprostijo več hormonov sreče (9 nasvetov)
Da narava, čas zase in gibanje izvrstno delujeta na nas, morda res ni nič novega, a z novo empirično raziskavo so tudi dokazali, da je remu res tako. Raziskavo so opravili na Univerzi v Britanski Kolumbiji, objavljena pa je v Journal of Positive Psychology. Ta študija je ena izmed serij raziskovalne skupine v psihološkem oddelku UBC Okanagan, znanem kot "Happy Team", ki dokazuje, da narava lahko poveča srečo. Raziskava je preučila učinek narave ali naravnega elementa na splošen občutek in počutje udeležencev. Rezultati so podali zanimivo tezo, da ne le dolgi sprehodi v gozdu, temveč že pogled na karkoli naravnega izboljša počutje. Recimo drevo sredi mesta, sobna rastlina, ptice ali sonce, ki sije skozi okno.
PREBERITE TUDI: 8 razlogov za telesno aktivnost zunaj, tudi pozimi ( + 7 napotkov)
Duševno zdravje je resda vezano na samopodobo, obvladovanje konfliktov, ljubezni do sebe, zmožnost preživetja v težkih situacijah, a je povezano tudi s tem, ali se znamo srečati sami s seboj, odmisliti skrbi in preprosto biti tukaj in zdaj. Pojdite v gozd, glejte drevesa, opazujte podrobnosti. To je eden izmed načinov, da ste prisotni v trenutku, ki je, in hkrati malo odtavate v prijetnejše misli. Predvsem pa je dobro to, da zdravljenje motenj duševnega zdravja ni več domena farmacevtskih zdravil, temveč se vedno bolj ceni mešanica ustvarjanja pozitivnih čustev, razširjenih perspektiv in osebnih vrednot, ki krepijo in odražajo zavedanje o naši povezanosti z drugimi. To so dimenzije, ki so jih profesorji za duševno zdravje prezgodaj prezrli, saj smo se žal osredotočili predvsem na zdravljenje duševnih bolezni - posledic, ne vzroka.
