treba je lociti med temi pocenskimi laminati, ki so v resnici plasticni in res stanejo okrog jurja in med tako imenovanim panelnim parketom, ki mu tudi veckrat posploseno recejo kar laminat, gre pa za to bistveno razliko da ju tu les nalepljen na vecje plosce, ponavadi dim. do 100 cm dolzine in okrog 15-20 cm sirine. spodaj je lesena podkonstrukcija cca 1cm, zgoraj pa okrog 5mm plast masivnega lesa, ki ga lahko se 2x brusimo in ponovno prelakiramo. ponavadi je ta panelni parket ze finalno obdelan (pobrusen in lakiran) zato je v startu drazji, je pa zato cenejsa vgradnja, plosce se sestavljajo na clip sistem, vendar se fuge lepijo in nato obdelajo s posebno maso (nekim voskom) tako, da so prakticno nevidne. je pa pri vsakem parketu zelo pomembno kako ga polozijo, tisti katerim laminat skripa pomeni, da so ga najbrz "slampasto" polozili. vazna je natancna izvedba estrihov, da v podu ni prevec neravnin in fino je vedeti nekaj o lastnostih lesa in njegovem kasnejsem delovanju, da preprecimo kasnejse nezadovoljstvo zaradi delovanja lesa, ki se pri zimskem kurjenju tako skrci, da dobimo spranje med dilcami (npr. pri klasiki, vedeti je potrebno tudi to, da daljse kot so posamezne dilce in se ce so polozene po daljsi stranici prostora, vec moznosti je da bo les sel po svoje). npr. bukev je znana po svojem precej mocnem delovanju se po vgradnji. klasicni parket je potrebno lepiti z dvokomponentnim lepilom in priporocam vodne lake, ki precej bolj ohranijo naravno barvo lesa in tudi ne potemnijo tako hitro. prelakirano mora biti pravilno in vsaj 3x, ker predvsem lak je tisti, ki zasciti parket pred mehanskimi poskodbami. fino je da izberemo dobrega in renomiranega izvajalca, ki nam bo znal tudi svetovati ne tiste kvazi mojstre ki pridejo in hitro naredijo, rezultat je pa v smislu "drzi vodu dok majstori ne odu".