Objavljeno: 23. maj 2009 20:13
Danes je odšel v mojih rokah. Ne vem, kako skupaj spraviti razsute koščke naših življenj in jih sestaviti v celoto, ker en član družine manjka.
Moj dragi Timi ... v čast in veselje mi je bilo, da sem imela takšnega psa - dobrosrčen, prijazen, norčav, nagajiv ... En in edini, noben ne bo tak kot si bil ti ... Jaz sem pa bila stroga lastnica, ki si želi, da bi marsikaj naredila drugače. Ti tudi pustila, da se povaljaš v ptičjem drekcu tik po kopanju, ukradeš kak piškot z mize, odneseš kak copat ali nogavico v svojo košaro ...
Pogrešala bom tvoj vonj, lepe, nedolžne oči, ki so nas imele rade v vseh trenutkih, tvoje vozle, ki si si jih vsak dan znova sproti delal in sem jih neumorno skušala razčesat. Tvoje skrivanje ritke v banji med kopanjem, pa skrivanje tac, da nisem mogla krempljev skrajšat. Tvoje cepetanje, ko je bilo treba ven, ali pa si se prikradel v spalnico. Tvojo brihtnost in pamet, vse si dojel v tako kratkem času. Osvojil je nekaj povelj, čeprav jih je zunaj rad pozabil. Tvoje fehtanje za hrano je bilo neumorno in zaslužiš si medaljo za vztrajnost in vse trikce, ki si jih medtem pokazal,da bi si le prislužil nekaj "prepovedanega". Pa tvoje nošenje briketov iz sklede, metanje briketov v zrak od veselja, polivanje vode (in odstopanje parketa), vrtenje od veselja, ko je nekdo od nas prišel domov. Pa tvoj fetiš na bose noge. Tvojo vnetost pri grizenju bikovke. In entuziazmu, ko je bil čas za kosilo. Vedno je bil prvi v kuhinji, pa čeprav je dobil zadnji pa še to nekaj čisto drugega kot smo jedli mi.
Najbolj pa tvoje poljubčke, ki so prišli iznenada in si jih pritisnil nam na usta ali nos, kamor je pač padlo. Smrčanje. Nenavadne in smešne poze med spanjem. Stiskanje k mojim nogam ali spanje pod mojimi nogami, medtem, ko sem na računalniku. Vedno si želel, da si lahko z nekom, samo da nisi sam.
Zlato moje bitje, radi te imamo. Upam, da se nekoč spet vidimo.
Moj dragi Timi ... v čast in veselje mi je bilo, da sem imela takšnega psa - dobrosrčen, prijazen, norčav, nagajiv ... En in edini, noben ne bo tak kot si bil ti ... Jaz sem pa bila stroga lastnica, ki si želi, da bi marsikaj naredila drugače. Ti tudi pustila, da se povaljaš v ptičjem drekcu tik po kopanju, ukradeš kak piškot z mize, odneseš kak copat ali nogavico v svojo košaro ...
Pogrešala bom tvoj vonj, lepe, nedolžne oči, ki so nas imele rade v vseh trenutkih, tvoje vozle, ki si si jih vsak dan znova sproti delal in sem jih neumorno skušala razčesat. Tvoje skrivanje ritke v banji med kopanjem, pa skrivanje tac, da nisem mogla krempljev skrajšat. Tvoje cepetanje, ko je bilo treba ven, ali pa si se prikradel v spalnico. Tvojo brihtnost in pamet, vse si dojel v tako kratkem času. Osvojil je nekaj povelj, čeprav jih je zunaj rad pozabil. Tvoje fehtanje za hrano je bilo neumorno in zaslužiš si medaljo za vztrajnost in vse trikce, ki si jih medtem pokazal,da bi si le prislužil nekaj "prepovedanega". Pa tvoje nošenje briketov iz sklede, metanje briketov v zrak od veselja, polivanje vode (in odstopanje parketa), vrtenje od veselja, ko je nekdo od nas prišel domov. Pa tvoj fetiš na bose noge. Tvojo vnetost pri grizenju bikovke. In entuziazmu, ko je bil čas za kosilo. Vedno je bil prvi v kuhinji, pa čeprav je dobil zadnji pa še to nekaj čisto drugega kot smo jedli mi.
Najbolj pa tvoje poljubčke, ki so prišli iznenada in si jih pritisnil nam na usta ali nos, kamor je pač padlo. Smrčanje. Nenavadne in smešne poze med spanjem. Stiskanje k mojim nogam ali spanje pod mojimi nogami, medtem, ko sem na računalniku. Vedno si želel, da si lahko z nekom, samo da nisi sam.
Zlato moje bitje, radi te imamo. Upam, da se nekoč spet vidimo.
Če bi bolj zaupala svojemu občutku, bi danes bil še tu.
0
0
Tako zlato malo bitjece... 
Niti pomisliti nočem, kako ostro boli.
