MV, kot prvo, očitno ne ločiš med strahom in fobijo.
Tu najdeš definicijo fobije. Jaz (in tudi večina drugih ljudi, ki imajo slabe izkušnje) nimam kinofobije, ampak se psov preposto bojim, v njihovi bližini se ne počutim dobro in sproščeno. Ne vidim pa razloga, zakaj se psov ne bi smela bati, še posebej zato, ker imam res zelo slabe izkušnje z njimi. Poznam ogromno ljudi, ki se bojijo pajkov, pa jim še noben pajek nikoli ni nič naredil. Gotovo imaš tudi ti strah pred nečem, z ali pa brez razloga.
Kot drugo pa... čeprav se imaš za zelo prijazno osebo se mi zdi, da si netolerantna do ljudi, ki ne marajo psov, ali pa se jih bojijo, oz. nas vsaj ne razumeš, ali pa nočeš razumeti. Jaz nočem stika s psmi, ker imam slabe izkušnje. Je to tako težko razumeti? In je tako težko razumeti, da od lastnikov psov pričakujem, da imajo svoje pse na povodcih in da jim ne pustijo, da skačejo po meni, me oblajajo, če grem mimo itd.? Tako kot se ljudje naučimo tolerance in distance do drugih ljudi, se morajo tega naučiti tudi živali.
Pa še to - zakon o zaščiti živali določa, da morajo biti psi na vseh javnih mestih (to so vsi prostori, ki so javno dostopni vsakomur) na povodcu, kazen za neupoštevanje zakona znaša za fizično osebo 200 od 400 do EUR. Torej nisi uvidevna, če psa pripneš, ko vidiš “da se bliža kakšen tak kot sem jaz“, ampak je tvoja dolžnost, da je tvoj pes na vseh javnih površinah na povodcu. In ne, ne moreš vedeti, da tvoj pes nekoga ne bo ugriznil, ne glede na to, koliko ga poznaš. Si pač ena izmed tistih, ki (si) tega ne priznajo. Poznam pa veliko ljudi, ki tega za svojega psa ne bi nikoli trdili in marsikatera je že v tej temi napisala, da za svojega psa ne more vedeti, kaj bi v kakšni situaciji naredil.
Nazadnje urejeno 6. okt 2012 11:47; skupaj popravljeno 1 krat