obračam se na vas ker sem resnično zbedirana že.. iskala sem če je kakšna tema, sam je nisem našla (al pa sem slepa). pred pol leti sem bila skup z enim fantom, do katerega sem prvič čutila pravo ljubezen (stara bom 18 let, torej sem še mlada..). ampak se nama je zalomilo in postal je ful hladen. obnašal se je do mene kot do smeti, zaradi njega sem pristala v bolnišnici, ampak njega to ni ganilo. tiste dni ko sem bila v bolnici se je on kregal z mano. poniževal me je, grdo ravnal z mano.. v obraz mi je govoril kak mu je vseeno za mene, da me nima rad, da ga ne privlačim.. to sem prenašala 3 mesece, nato sem sklenila da naredim temu konec. ker je ravno se bližal konec šolskega leta (hodi na isto šolo kot jaz, torej se vidiva vsak dan večkrat na dan) sem zbrala pogum in ga pustila. zlomilo me je do konca, še posebej njegova hladnost, ampak morala sem.. jokala sem kot dež vsak dan, trgalo me je na 100 delčkov.. potem sem med počitnicami spoznala enega drugega fanta, ki je bil prijazen do mene in res čisto nasprotje mojega bivšega. odločila sem se da ga bom samo spoznala, konec koncev, en prijatelj več ne škodi:) ampak se ni tako izteklo kot sem pričakovala, ker sva se čez čas na neki zabavi tudi poljubila in to se je dogajalo vedno večkrat. in potem sem začela čutit da bom lahko pozabila bivšega. nato pa mi piše biši, da bi on rad še z mano..da mu je žal ful ker se je tako do mene obnašal, da je sedaj on pripravljen se poniževati.. nisem bila ziher če mu naj dam še priložnost.. povprašala sem prijateljice, brata, mamo.. vsi so rekli da ne, ker me je totalno psihično ubil. tako sem se odločila da ne bom.
včeraj pa smo bili na eni zabavi kjer sta bila bivši in ta, kerega sem pozneje spoznala. jaz sem seveda bila z njim in njegovo družbo. ko je to bivši videl je popizdil.. sedaj mi grozi da se bo ubil, ker ne more brez mene in da mu je preveč žal za vse kaj je naredil. kolikor ga poznam je človek ful resen in resno misli. napisala sem mu vse kar mi je padlo na pamet: da naj gre naprej, da me naj zasovraži če bo boljše, da naj gleda na mene, kako mi bo če si bo kaj naredil, da je spet sebičen in da se ni nič spremenil.. nič ne pomaga.. strah me je da si bo res kaj naredil..