Anksioznost

Mislim, da ni nobene potrebe po takem tonu, kakršen je bil v določenih sporočilih na prejšnji strani.
Tudi depresija (ali znaki depresije, ki pa niso nujno prava depresija, ampak so posledica drugih dejavnikov) se lahko razlikuje od posamezunika do posameznika, prav tako zdravljenje. In medtem ko nekomu pomagajo ena zdravila, drugemu druga, tretjemu nobena. In tako kot morda nekomu gibanje ne pomaga, je neizpodbitno znanstveno dokazano dejstvo, da gibanje pozitivno vpliva na počutje (upam, da je članek z Mayo Clinic dovolj dober dokaz)

Poleg tega se na formumu izmenjuje mnenja, ne 'pametuje', in zato, če se z nekom ne strinjamo, še ni treba biti vzvišen in žaljiv.

Punce ne se kregat prav je, da vsak pove svoje mnenje, zato tudi so forumi in vsak razmišlja po svoje in hoče pomagat po svojih močeh. Je pa res, da ima Dodika prav glede tega, da vsak ne more pametovati glede teh vrst bolezni, ker tisti, ki to ne da skoz, pojma nima kako je to hudo in včasih takšni ljudje to jemljejo vse tako zlahta- sama imam izkušnje tudi z družino, ki me dolgo ni razumela zakaj sem takšna... Včasih te znajo prav užaliti s tem, zakaj si tak lenuh in z določenimi besedami piknejo kjer najbolj boli. Tudi njih moramo razumeti, saj niso sami krivi da se ne spoznajo na to. Vsi nismo za vse Je pa težko shajat s tako osebo, ker so dnevi, ko ti gre vse na živce in si prav težek, pa tudi ni tvoj problem, da si tisti trenutek tak. Na žalost je tako in tisti, ki to sami doživljajo, najbolje vedo, kako hudo zna biti to.

tablete ti pomagajo delnoma, ampak želim si biti brez njih čez čas, saj vsi vemo kaj kemija dela... Sicer so delna rešitev, ampak trpi pa drugo... Kar se pa tiče telovadbe pri teh vrstah bolezni pa js mislim, da se je treba gibati in delati nekaj zase, kolikor pač zmoreš, brez pretiravanja. je pa defenitivno, da je boljše nekaj delati kot pa se sam sebi smiliti in ležati doma in tuhtati kaj je narobe. Tako sem jaz delala nekaj časa pa je bilo grozno in življenje se mi je sesulo. Poslušati moraš svoje telo, kdaj pa kdaj pa se potruditi in malo stisniti zobe... Občutek, ko nekaj narediš zase, je nepopisen, pa še zdravju delaš korist...

Ponovno poudarjam: če nekdo poda svoje mnenje, ne gre za pametovanje - toliko manj, če napiše nekaj, kar je znanstveno neizpodbitno dejstvo.

O tem, koliko je komu hudo in koliko ne, pa Iza sploh ni pisala.

(Vnaprej pa se prosim držite teme in spoštujte tudi drugačna mnenja, kar označevanje s 'pametovanjem' ravno ni.)

Tasy188, upam, da boš čim prej boljše.

Ja Estelle res bi lahko bilo tudi to, pregled pri psihiatru imam šele novembra, tako da takrat javim... kakšna pa je razlika med anksioznostjo in pa obsesivno motnjo? se mi zdi da imam kar oboje

Joj, ravno danes sem (spet) doživela tako obravnavo s strani mame. Enostavno ne bo nikoli razumela, njej se zdi, kot da je to pač neka mala utrujenost in se moraš le malo "prisiliti", pa bo vse bolje. Mene s takim načinom res prizadane.
Saj prijatelje in znance še razumem, da ne morejo vedeti, kako je in ti pač poskušajo pomagati z nasveti, tako da se mi to sploh ne zdi pametovanje (čeprav je včasih zoprno). Ampak starši bi se pa po vseh teh letih res lahko vzdržali določenih komentarjev...

Glede rekreacije je pa tako, da nekaterim občutno pomaga, nekaterim pa ne, pa imajo lahko vsi isto diagnozo. Meni npr. delno pomaga. Včasih se počutim super po vadbi, včasih pa še slabše. Tako da se je do neke mere res treba upreti telesu in se začeti ukvarjati z nečim, hkrati pa se je treba tudi poslušati in ne silit k nečemu. Morda tudi samo ni pravi čas za vadbo in nam bo koristila kasneje. Za probat vsekakor je

cheeks starši znajo bit res težki včasih in sploh ne vejo da te lahko z določenimi komentarji prizadanejo, ko pa jim to poveš v obraz pa jim ni nič jasno... Ampak to ne delajo nalašč, samo razumejo ne, ali pa nočejo razumeti  kakorkoli, se mi zdi, da moramo čez to kar sami, lepo je, da imamo pomoči, takšne in drugačne, ampak sami naredimo največ, če znamo poslušati sebe in svoje telo... pa čeprav se je treba tu pa tam s kom tudi skregati

Ok, se posipam s pepelom. Vendar pa, če bi Iza prebrala moj post, sploh ne bi prišlo do nesramnih postov. jaz nisem nikjer trdila, da šport ni za depresivce. Vse kar sem napisala je to, da je treba najprej telo kemično zbalansirat, da je sploh zmožno opravljati svoje funkcije, potem pa pride na vrsto vse ostalo - vidim da bi bilo bolje, če bi poudarila, da med ostalo spada tudi šport. In pa tudi to je res, da načeloma, predno se zbalansiraš z antidepresivi in poskušaš situacijo urediti s športom, šport večini bolezen samo še poslabša. Torej, najprej antidepresivi, da vzpostaviš ravnovesje, nato pa šport, pa psihoterapije itd. Lahko sicer sprobavaš v obratnem vrstnem redu, ampak to ljudem nekako ne uspeva. Če bereš forum nebojse.si, vam te moje trditve zelo hitro postanejo jasne. Z depresijo se ne da boriti (samo) s fizično aktivnostjo - in tudi to je neizpodbitno dejstvo.

Dodeka bom kratka. Tale tvoj "napad" name je popolnoma neupravičen in zdi se mi da si ven izlila jezo zaradi še mnogih drugih stvari . Če si še enkrat pozorno prebereš moj edini post, boš videla, da sem ovrgla le tvojo trditev, da se depresije (poudarjam - ne govorim specifično o anksioznosti) ne da izboljšati s športom. Kot si sama napisala - v isti sapi kritiziraš vse "prijatelje", ki tako svetujejo. Jaz sama sem rekla le to, da reden šport oz. gibanje dokazano dviguje raven serotonina. Kar je čista resnica.



Dodeka, kaj niso to tudi moje besede? Jaz nikakor nisem niti z 1 samo besedo omenila kakršnihkoli drugih stvari ali tvojega stanja.

Sploh pa sem v svojem zadnjem stavku napisala da redno gibanje ponavadi ni zadosti in je seveda potrebno tudi drugačno zdravljenje- s kakšno pravico me torej obsojaš?



A.Karolija sem omenila mimogrede, nikakor ni njegova zgodba inspiracija za moje pisanje. Dodeka, na podlagi česa govoriš, da nimam pojma, o čem govorim? Kako pa ti veš, da tudi jaz sama nisem imela osebne izkušnje s to boleznijo? Ne veš - zato so te tvoje besede še manj na mestu. Torej mogoče nisem le še ena od poznavalk, ki tebi gredo tako na živce kajne?

Zakaj pa meniš da je tvoj način zdravljenja edini pravilen?  Vse ostale kritiziraš in svoj način jemlješ za edinega pravega. Že tole ko si napisala:


...daje slutiti da  ti o vsem veš veliko več kot vsi ostali.  Zakaj misliš da ljudje tako razmišljajo? Celo zdravniki?
Sploh pa, če ti kdo da dobronameren nasvet, da redno gibanje pripomore k izboljšanju, je to mogoče zato, ker ve, da je to dokazano, ne pa zato ker "pametuje" kot ti sama praviš. Poudarek je pripomore k izboljšanju -  seveda mora biti telo prej v nekem ravnovesju (česar nisem ovrgla).

Preden drugič skritiziraš, prosim, premisli.

oj, danes sem kar sama začela jemati še polovičko tablete zoloft in si tako povečala na 1 in pol. A je lahko kaj narobe? ker psihiatra imama šele novembra in do takrat res nebi rada čakala. Kako dolgo morem zdaj počakati da pridem na 2 tableti?? hvala

Aha hvala, samo a ne bo kaj narobe? ja kaj pa potem ko pridem na 2? najbolš da počakam na psihiatra, da mi on svetuje a bom mogla več kot 2 ali ostanem na 2 tabletah.