Ljudje pojem anksioznosti in napad panike pogosto enačijo, čeprav gre za dve precej različni izkušnji. Anksioznost se običajno razvije postopoma kot odziv na prepoznane obremenitve ali stres, napad panike pa udari nenadoma, nepredvidljivo in z izjemno silovitostjo.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je osrednja značilnost številnih duševnih motenj. Mednje med drugim uvrščamo:
- generalizirano anksiozno motnjo,
- panično motnjo,
- agorafobijo,
- obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM),
- socialno fobijo.
Anksioznost je običajno vezana na pričakovanje stresnega dogodka, neugodne preizkušnje ali negotove prihodnosti. Razvija se počasi, njena glavna simptoma pa sta dolgotrajna zaskrbljenost in neopredeljen strah.
Kaj je napad panike?
Napad panike se sproži nenadoma in ga spremlja neobvladljiv, intenziven strah. Zanj so značilni izraziti telesni simptomi, kot so močno razbijanje srca, občutek pomanjkanja zraka, tesnoba v prsnem košu ali slabost.
Nepričakovani napadi panike se pojavijo brez očitnega zunanjega razloga. Pričakovane napade pa sprožijo konkretni zunanji dejavniki, na primer soočenje s specifično fobijo. Posamezen napad panike lahko doživi kdor koli, kadar pa se ti ponavljajo in nastopajo nenapovedano, govorimo o panični motnji.
Simptomi napadov panike v primerjavi z napadi anksioznosti
Anksioznost in napad panike si delita nekatere čustvene in telesne odzive, zato se lahko pojavita tudi sočasno.
Tipičen primer je pričakovanje pomembne predstavitve v službi: dni pred dogodkom lahko posameznik doživlja stopnjujočo se anksioznost in tesnobo, v trenutku, ko mora stopiti pred občinstvo, pa ta napetost preraste v aktiven napad panike.
PREBERITE TUDI: Znaki poporodne anksioznosti in kdaj poiskati pomoč
