Pozitivna psihologija na delovnem mestu

In kaj sploh je tisto pozitivno v delovnih organizacijah? In še pomembnejše – kako to pozitivno doseči?

Pozitivna psihologija predstavlja preučevanje vsega, kar je povezano z zadovoljstvom in njemu sorodnimi pojavi. Za razliko od 'tradicionalno' usmerjene psihologije, ki se je skozi svojo dolgo zgodovino ukvarjala predvsem s preučevanjem nefunkcionalnega, bolezenskega, torej s tem, kar je pri posamezniku ali skupini 'narobe', se pozitivna psihologija osredotoča na pozitivne plati. Torej na tisto, kar je dobro, funkcionalno.

Odkrivanje in promoviranje pozitivnih dejavnikov na delovnem mestu

Cilj pozitivne psihologije je odkriti in promovirati dejavnike, ki tako posameznikom kot tudi skupinam omogočajo razvijanje in optimalno delovanje. Na področju organizacijske psihologije obstaja mnogo raziskav, ki preučujejo dobro počutje (angl. well-being) na delovnem mestu, veselje (angl. hapiness), optimizem in njihove povezave z učinkovitostjo na delovnem mestu. Obstajajo celo avtorji, ki oznanjajo prihod t.i. Pozitivne Organizacijske Psihologije (POP).

Organizacijska kultura in klima – ključ do optimalnega delovanja organizacije?

V interesu vsake delovne organizacije je, da njeni zaposleni optimalno opravljajo svoje delo, so zanj motivirani in so hkrati zadovoljni. Toda ob tem se pojavlja vprašanje, kako to optimalno delovanje doseči. Ključ do rešitve predstavljata pozitivno naravnana organizacijska kultura in upravljanje s klimo v organizaciji.

Organizacijska kultura predstavlja razmeroma trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk v določeni organizaciji. Povezuje člane neke organizacije tako, da vedo, kako naj se vedejo, hkrati pa organizaciji omogoča lažje prilagajanje okolju. Gradi se skozi daljše časovno obdobje in je globoko zasidrana v neko organizacijo. Zato se sprememba organizacijske kulture ne more zgoditi čez noč. Medtem ko se pojem organizacijske kulture veže na organizacijo kot skupino v njej zaposlenih ljudi, pa se psihološka klima v organizaciji nanaša na psihosocialne vidike delovnega okolja, kot ga vidi posamezna zaposlena oseba. Odraža neke vrste 'kemijo' med posamezniki, ki pri svojem delu sodelujejo.

Kakšna je pozitivna delovna klima?

Delovna klima se nanaša na to, kako posameznik vidi sebe, kako sodelavce, kako pravzaprav vrednoti celotno organizacijo ter odnose v njej. Pozitivno delovno mesto predstavlja mesto, ki je posamezniku prijetno in kjer se zaposleni medsebojno razumejo in spoštujejo. Hkrati je pozitivno delovno mesto ne le prijetno, temveč tudi smiselno. 'Smiselni' del pozitivnega delovnega mesta predstavlja takšno delovno okolje, kjer so delo in odločitve vodstva posamezniku smiselni. Primož Žagavec, strokovnjak na področju upravljanja s kadri, pozitivno delovno klimo oz. pozitivno delovno mesto na kratko opredeljuje kot "tisto mesto, ki je v okviru organizacijskih zmožnosti v največji meri prilagojeno posameznikovim potrebam in zmožnostim, ki zadovoljuje njegove potrebe ter mu hkrati nudi zanj primerno količino izzivov." Kot dejavnike pozitivnega delovnega mesta lahko izpostavimo naslednje:

• Natančnost opredelitve delovnega mesta. Vsak zaposleni mora točno vedeti, katere so njegove dolžnosti, naloge in kateri so postopki za njihovo izvršitev. Z drugimi besedami: vsak zaposleni mora imeti jasno opredeljeno vlogo.
• Možnost odločanja (angl. decision making). Zaposleni, ki lahko sprejemajo odločitve, se bodo počutili odgovornejši, posledično pa bolj motivirani in zadovoljnejši.
• Odsotnost časovnih pritiskov. Podjetja se morajo zavedati, da zaposleni pač ne morejo optimalno delovati v okolju, kjer jih neprestano zasipajo s strogimi časovnimi roki, ki jih v bistvu ni možno doseči. Vse to pa vodi do pretirane frustracije in stresa pri delu, ki ima izključno negativne posledice – ne samo za zaposlene – ampak za celotno podjetje.
• Dobri medosebni odnosi. Slednji se nanašajo tako na odnose med zaposlenimi kot tudi na odnose med zaposlenimi in njihovimi (neposredno) nadrejenimi.
• Plačilo. Zelo pomemben dejavnik pozitivnega delovnega mesta je plačilo, ki na eni strani zaposlene lahko zelo motivira, na drugi pa zelo demotivira, če je prenizko glede na število in zahtevnost njihovih delovnih nalog.  

S kakšnimi strategijami doseči optimalno opravljanje dela zaposlenih?

Splošno delovno klimo ustvarjajo vsi zaposleni v organizaciji. Upravljanje s klimo je tako načeloma naloga vseh zaposlenih, saj sama klima učinkuje na počutje in delovanje vseh zaposlenih v organizaciji. Vodstvo organizacije bi se zato moralo truditi ustvariti takšno delovno ozračje in uvesti takšno vodstveno politiko, ki bi pomembno prispevala k oblikovanju pozitivne in smiselne delovne klime. Pri zaposlenih v organizaciji je potrebno ozavestiti, da se pozitivna skupinska dinamika in sinergija tima ne ustvarjata spontano, temveč sta za to potrebna znanje in trud.

Sta delovna klima in zadovoljstvo zaposlenih povezana?

V splošnem veliko raziskav s področja psihologije dela in organizacije potrjuje pozitiven odnos med klimo in zadovoljstvom. Se pravi, da so zaposleni, ki zaznavajo bolj pozitivno klimo na delovnem mestu oziroma v podjetju nasploh, zadovoljnejši.