Preobčutljivostne reakcije pa so lahko tudi sistemske, pri čemer njihovo težavnost označujemo s številkami od 1 do 4. Preobčutljivostni reakciji 1 in 2 sta blažji, 3 in 4 pa hudi. Za stopnjo 1 je značilen rdečkast, zelo srbeč izpuščaj na koži (koprivnica), za stopnjo 2 prizadetost globljih plasti kože in sluznic (oteklina). Taka oteklina sluznice je sicer neprijetna in boleča, ni pa življenjsko nevarna, razen če je pik na področju ustne sluznice ali žrela. V tem primeru lahko sluznica v kratkem času oteče do te mere, da onemogoča dihanje in požiranje, zato se v primeru pika v notranjosti ustne votline, grla ali žrela svetuje čimprejšnji obisk zdravnika. V prvih dveh stopnjah preobčutljivostne reakcije poleg mazila pomagajo tudi antihistaminiki v obliki tablet (Claritine, Flonidan, Letizen, Rinolan, ...).
Tretja stopnja preobčutljivostne reakcije prizadane dihala, četrta pa dihala in zraven še krvožilni sistem. Zadnjo, četrto stopnjo imenujemo tudi anafilaktični šok, ki se razvije v nekaj sekundah po stiku človeka z alergenom; pride do hudega padca krvnega tlaka, plazma iz krvi pa izstopi v medceličnino. Oboje ima za posledico nezadostno prekrvavljenost organov s kisikom, odpoved srca in smrt. Tretja in četrta stopnja zahtevata medicinsko pomoč, še posebej v primeru anafilaktične reakcije pa je pomembno, da človek čimprej dobi nujno medicinsko pomoč z oživljanjem in nato čimprejšnje bolnišnično zdravljenje. Če je oseba v preteklosti že doživela anafilaktični šok, potem mora s seboj vedno nositi avtoinjektor z adrenalinom, ki si ga sama vbrizga v primeru ponovitve te življenje ogrožajoče reakcije.
Obadi redko povzročijo nevarno preobčutljivostno reakcijo, je pa njihov pik lahko izjemno boleč. Ponavadi je mesto pika tudi srednje do močno otečeno, boleče, srbeče in pordelo. V primeru pika ukrepamo kot pri piku komarja, če je mesto zelo oteklo in boleče, pa lahko nekaj dni jemljemo tudi tablete antihistaminika.
Med največjimi nadlogami, kar se insektov v Sloveniji tiče, pa so zagotovo klopi. Te drobne živali namreč prenašajo številne bolezni in infekcije, med katerimi so mnoge hude in nevarne. Tako se lahko človek, ki ga je ugriznil klop, naleze klopnega meningoencefalitisa, ki prizadane možganske ovojnice, Lymske borelioze in še nekaterih drugih infekcijskih bolezni. Vse bolezni so nevarne in prizadanejo številne organske sisteme, zato velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Proti klopnemu meningitisu se lahko cepimo, kar se tiče drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi, pa skušajmo izvajati preventivne ukrepe.
Zavedati se moramo, da se klopi najraje zadržujejo v travnato gozdni podrasti (višine do 1 m, da imajo dostop do gostitelja, ki je lahko človek ali žival), še posebej, če je le-ta nekoliko senčna in vlažna. Klop gostitelja zazna glede na vonj in se proti njemu tudi aktivno premika. Na višini 1000 m in več jih običajno ni več. Pri vsakem obisku gozda se skušajmo izogibati plazenju po nizki podrasti, v kolikor pa gremo v gozd npr. nabirati borovnice ali gobe, zaščitimo sebe in oblačila ter obutev z izdatnim pršenjem posebej za to namenjenega repelenta v spreju (Forth, Helpic, Ben's ...). Ko se vrnemo domov, takoj preglejmo oblačila in sebe (najbolje pod tušem), ne pozabimo seveda na otroke in preglejmo tudi domače živali, v kolikor so se sprehajale po travniku ali gozdu. Psi in mačke so pogosti gostitelji za klope, od njih pa klopa prav zlahka dobi tudi človek.
(Foto: fiveprime.org)
Če opazimo, da imamo klopa, ga nikar ne skušajmo zadušiti oz. uničiti z olji, voski, toploto ali čim podobnim, temveč ga odstranimo z za to posebej namenjeno pinceto (ki bo poskrbela za to, da glava klopa ne bo ostala v koži), mesto pa razkužimo z alkoholom. Pozorni smo na znake Lymske borelioze, ki so dlje kot 1 teden trajajoč velik rdeč flek na koži okoli mesta ugriza - kadar po ugrizu klopa vidimo kaj takega, se velja v vsakem primeru oglasiti pri splošnem zdravniku, saj ta bakterijska okužba napreduje, se širi in napada vedno več organskih sistemov.
Zavarujte se pred nadležnimi insekti v največji možni meri, uporabljajte repelente in zdravo pamet, nato pa uživajte poletje!
(Foto: uncaforest.org)
