Vaši PSI - izkušnje, pogovor o pasmah

Cama, ob zadnji sliki tvoje hudičke sem se takoj spomnila na našega (sedaj že dve leti pokojnega) bernardinca. Joj, kako je grizel, ko je bil majhen. Zobki so bili kot šivanke... Auč. Je pa vsekakor prava mala lepotička. 

Cama, zelo posrečeno kepico imaš, na zadnji sliki je sploh faca.

Btw, ima kdo kakšno idejo, katera pasma je še manjša kot čivava (zanima mojega kolega, pa mi nobena ne pride na misel).....

Hvala.

Sem malo pogledala po googlu in so zgleda najmanjše čivave.

KLIK

Tnx, se mi je zdelo, da bo to najmanjše.... Jaz tudi nisem pristaš teh pasem oz. sama se ne bi odločila za njih.

Jaz imam pa doma tibetanskega terierja in sicer že eno leto. To pasmo  smo videli na razstavišču in je prej sploh nisem poznala tako da je res super za tiste ki razmišljajo o nakupu psa da si jih najprej ogledajo tam.Kuža nam je v hišo prinesel ogromno veselja,sedaj se mi zdi da brez njega sploh ne bi mogla več.Polepša mi vsak še tako slab dan.

Ne vem, če pišem v pravo temo ampak vseeno...
Toliko se povdarja pomembnost rodovnika, jaz pa poznam človeka z osmimi rodovniškimi psi, ki živijo v nenormalnih razmerah, privezani so na prekratkih verigah, za hrano dobijo kruh in vodo ter, če je možno še z dodatkom svinjske masti. Pasja hrana se mu zdi predraga, je rekel, da jim jo občasno le da...
Gre za lovske pse pasme istrski gonič, so pa doma na Hrvaškem. Samičko, ki je ravno dojila in bila polna mleka, je gnal na 100 km ali več na lov, ker je pač najboljši in najbolj neustrašen lovski pes kar jih je kdaj imel in ko je prišla domov ji je dal kruh in vodo...katastrofa!
Kar je pa najbolj žalostno, ta psička je imela rodovniško leglo, veterinar ali kdor koli že rodovnik prizna, je videl v kaki bedi psička in očka od legla živijo in jim je vseeno podpisal ali karkoli že pač naredi, rodovnik. Ko sem lastnika psov vprašala kako je mogoče, da dobi rodovnik, je rekel, da stisne veterinarju kakih dvesto kun in to je to. S temi mlajšimi veterinarji se da zmenit, z starejšimi je bilo malo težje...
Tako, da toliko o verodostojnosti rodovnikov...
Koliko je takih primerov lahko v resnici?

Leglo je bilo razprodano v trenutku, saj je mati daleč najboljši lovski pes v okolici. Lov je pač v tistih koncih kar popularen. 
Sicer pa kdor se ukvarja z lovom, ne more imeti ne vem kako rad živali, kaj šele da bi ga brigale njihove pravice...MHO.

V primeru, kot ga navajaš, nima popolnoma nobene veze, ali je pes tipičen ali atipičen predstavnik svoje pasme, ker mu rodovnik pripada v vsakem primeru, če imata oba rodovniška starša vzrejno dovoljenje. Lahko kvečjemu zaradi svoje atipičnosti ne opravi vzrejnega pregleda in tako ne more imeti rodovniških potomcev.