Študij in učenje

Hehe gre se tudi zato, da rada delam počasi . Da se kakšen dan, če se mi reeees ne da ali pride kaj vmes tudi ni treba učit pa vem, da ne bo konec sveta. Pač sovražim biti pod stresom . Ko smo že ravno pri tem, moram pa zdej res za knjige, ker zdaj pa ni več tok časa za tak počasen tempo. Imam načrt vse predelat do ponedeljka, da se potem cel teden lepo piflam (no ne piflam, ampak sej veste, ni dost če samo razumeš, moraš tud znat ).

KrvavaMery psihoanaliza . Komi čakam, da oddelam vse to, da se ji lahko posvetim 100% za diplomo 

Heh, jaz imam identično situacijo z magistrsko. Se bom nečesa lotila s psihoanalitičnega vidika in se že prav veselim dela.

Summertime Govorica telesa v psihoanalizi - fenomenalna knjiga od dr. Christiana Gostečnika. Priporočam 

Hvala Mariposa

Citiram v ustrezno temo:

Lažnivka, ne znam ti svetovati, ker se mi zdi, da napačno ravnajo predvsem tvoji starši. Nič mi namreč ne gre bolj na živce, kot starši, ki se vtikajo v študente. Osnovna in srednja šola sta obvezni, faks pa je stvar posameznika in njegovih želja. Če si želiš narediti faks, ga boš naredila, le trdno se moraš odločiti, kakšen je pa čas v katerem ga boš nardila je pa tvoja stvar in nič ni narobe, če si vzameš malo več časa, ker si v obdobju v katerem je pomembno še 1000 drugih stvari, kot samo izobraževanje.

Jaz bi se odločila za najtežjo potezo in šla do staršev jim povedala, da sem se zlagala in tudi zakaj, ker pritiskajo nate. Da je izbira študija tvoja stvar, da fax ni obvezen, da boš naredila vse, da ga dokončaš v času, ki ti je dan (mislim, da lahko 1x padeš in 1x pavziraš), če pa ga ne boš dokončala, pa boš sprejela polno odgovornost za to in ukrepala kot se ti bo zdelo primerno.

To bi naredila jaz, ampak jaz živim sama z mamo, ki je izredno odprta in liberalna in imava že od nekdaj tak odnos, da ima prav tisti, ki ima boljše argumente in se o vsem pogovoriva. Pri moji mami bi to delovalo, ne vem pa kakšni so tvoji starši, tvoji odnosi z njimi in kakšno vzgojo si imela, torej kaj užge pri njih.

Dam summertime prav- pomeni se s starši in povej resnico, vključno s tem, zakaj si se zlagala. Potem pa sama pri sebi razčisti, ali te faks sploh zanima do te mere, da ga boš kdaj končala. Praviš, da imaš težave s koncentracijo in da letnik že ponavljaš. Če bi te zadeva dovolj zanimala, se ti ne bi bilo tak problem učit. Pa tudi v primeru, da sta ti ostala 2 najbolj brezvezna predmeta- povsod je pri študiju tudi nekaj navlake, ampak dovolj motivirani se pregrizejo tudi čez to, da lahko dalje študirajo tisto, kar jih res zanima. Samo v razmislek. Poleg tega pa si najbrž čez leto imela več rokov za ta dva izpita, torej to ni tvoj prvi neuspeli poskus? Si lani poskušala narediti ta dva izpita ali si jih šla opravljat šele letos?

Meni zelo pomaga, če se učim naglas. Torej neko poglavje preberem in si potem predstavljam, da nekomu poskušam razložiti kar sem pravkar prebrala. Včasih naglas, včasih v mislih, odvisno od dneva
Vsaj občutek imam, da si na tak način izboljšam koncentracijo. Mogoče bo tudi tebi pomagalo.

Predvsem pa izključi internet in pospravi računalnik! Prvih nekaj dni bo najtežje... Ampak potem boš predvsem zadovoljna sama s sabo in se boš že zato lažje učila

Glede na to, kako si opisala svoje starše in odnos z njimi, verjetno ni najboljša rešitev, da jim poveš za laž. Enostavno se osredotoči na izpit in nehaj bluzit, posledice veš kakšne so

Amelieee, jaz imam tudi precejšnje težave s koncentracijo in zato vem, da nasveti, da se enostavo zberi in nehaj bluzit, ne pomagajo. Če bi bilo tako enostavno, potem nikoli nihče ne bi imel težav s koncentracijo in bi bili vsi perfektni v šoli. No, kljub tem težavam, mi je vseeno uspelo v doglednem času doštudirati na faksu, ki velja za precej težkega, sedaj pa študiram za en brutalno težak strokovni izpit. Tako da se vse da, če se hoče in tvoje težave niso nerešljive. Meni predvsem odgovarja, da si zastavljam manjše in krajše cilje. Npr, da se vsake pol ure ali uro vstanem, grem na wc, spijem nekaj vode, grem malo na balkon, nekajkrat vdihnit zrak... Da bi po več ur nepremično sedela na stolu in se učila mi je enostavno nepredstavljivo, že po pol ure, ne bi vedela kaj berem. Tudi mi ni nikoli uspelo učiti se več kot 8 ur na dan, rajši si vzamem več časa in se vsak dan učim po max 8 ur (ampak res max, to je z vsemi pavzami in kosiom vred). Tako, da sem jaz vedno potrebovala več časa za en izpit kot kolegi, če so se naprimer ostali učili za izpit 14 dni, sem jaz potrebovala 3 tedne ali več. Ne pozabi tudi na šport, ki bistri misli, po uspešnem učenju se nagrajuj, npr s sprehodom po naravi in predvsem ne pozabi na družabno življenje. Če boš po več mesecev zakopana v knjige in se z nikomer družila, si ne boš delala usluge, ampak boš slej kot prej pregorela. Vikende si jaz ponavadi vzamem frej oz. če mi zelo voda v grlo teče, vsaj en dan, npr. nedeljo. Morda bi lahko poskusila tudi z meditacijo, jogo ali čim podobnim. Kar pogumno, saj bo šlo!

To je to, kolikor ti lahko pomagam glede učenja. Glede staršev pa se boš morala sama odločit, kakšno taktiko boš ubrala. Sama bi naredila tako kot summertime, ampak ker ne vem kakšen je tvoj odnos s starši, žal ne vem ali bi pri njih to "palilo".

Srečno ti želim.

Edit: Aja, glede na to, da je bila tema, ki jo je odprla Amelieee kar zaklenjena, brez da bi bila napotena na ustrezni temo, kamor je bil skopiran njen post, predvidevam da ne ve v kateri temi ji odgovarjamo. Tako, da v prihodnje predlagam, da se, preden se tema zaklene, v zaklenjeni temi napiše, kje lahko spremlja nadaljnjo debato, sploh če gre za novo članico, ki še ni tako domača tu na PL.

Jaz imam pa zadnje čase (odkar sem imela tisto nesrečo, torej že pol leta), da si stvari enostavno ne zapomnim in me je prov strah teh izpitov... Kar prazno glavo imam, preberem nekaj hočm ponovit in tema, kot da ne bi znala več razmišlat, kot da nimam nobenih asociacijskih mrež prko katerih bi lahko sklepala, včasih celo opazim, da tudi kaj čisto običajnega ne znam več normlano povedat, ko se pogovarjamo, kot da imam luknje v spomninu. Ima kdo kašen nasvet? Ker res nikoli nisem imela problemov s hitrimi mislimi, dobrim spominom in povezovanjem...

Summertime, če je to posledica nesreče, potem mislim, da bi morala iti k zdravniku. Naj te napoti k specialistu, da ti slika glavo.

Summertime jaz sem imela približno enak problem, (mela sm tut nesrečo), samo sem potem ugotovila da je to raztresenost, nemir, negotova sem bila sama vase, ni blo notranjega miru.
Potem se pa nisem samo vzela v roke ampak se zagrabla in se ODLOČILA da tako ne gre več naprej. Meni je pomagalo da sem jemala lecitin, bilobil, zdaj pa jemljem active brain kapsule.
Potem pa za urejeno mizo, izklopila vse moteče dejavnike in začela srkat vase kopico podatkov, katere sem se mogla na pamet naučit - muka, vendar je šlo. Pred poglavjem, ki je bil težji nisem začela jamrat joj tega neznam, vse bom pomešala, ampak si rekla: To bom jaz vse razumela in si zapomnila. In sem si

Summertime, tudi jaz sem imela po pretresu možganov še nekaj časa težave s spominom in razmišljanjem (na srečo je to bilo čez poletje, ko se ni bilo treba učiti), kot da bi bila neka megla vedno zraven. Je sčasoma minilo, sem pa tudi jaz jemala lecitin in mislim da tudi ginko.
Predlagam morda res kakšne dodatke, zraven pa počasno uvajanje nazaj v učenje, da po malem treniraš možgane. Kakšne "vaje" verjetno tudi ne bi škodile, razne uganke ipd.

Slikali so mi takrat v bolnici vse živo tako, da neka resna poškodba verjetno ni, ampak ste me potoležile, da si le ne zmišljujem. Sem najprej mislila, da sem samo lena postala, ampak zdaj, ko se pa res že skoraj cel mesec učim pa sem še vedno rahlo bebava in imam luknje, se mi pa dozdeva, da le ni vse tako kot je bilo prej in da si ne izmišljujem.