Ja, saj jaz sem tudi delala statistiko in računovodstvo s inštrukcijami, ker mi pač prof. niso podali snovi tako, da bi jo jaz razumela. Z inštrukcijami sem pa naredila kao najtežje izpite na faxu brez prevelikih naporov. Tudi en predmet, ki ga marsikdo ne more narediti na izpitu (večina se potrudi in naredi s kolokviji) sem naredila brez ankete, ki je prinesla ogromno točk z odlično 9. Pa sem se samo za 1. kolokvij ornk pripravila, ampak mi je bil predmet fajn, ker je bila zame ena izmed najboljši profesoric, pa še "rada me je imela," kar je na našem faxu izredno težko doseči, saj se ogromno sodelovala in podajala svoje mnenje.
Ampak veš, imaš pa tisti odpor in cmok...saj verjeno bom na koncu šla odpisati in bom videla kako mi bo šlo, skušala bom iti neobremenjena, saj takrat ponavadi boljše odpišem, ker imam tisti občutek, saj veš kateri
Oh, morda je problem tudi to, ker sem že 26 stara in še nisem diplomirala in me že vsi tako zaničujoče gledajo in .... čeprav marsikdo reče, da imam o določenih stvareh ful pojma in nisem imela s šolo nikoli težav, dokler nisem prišla na fax. Tu se je pa začelo, izmikanje izpitnim rokov itd., sploh 2 in 3 leto, potem sem znova dobila motivacijo in skušala nadoknaditi izgubljeno, nato pa sedaj zadnji dve leti, ko sem ogromno delala preko študenta...je fax šel malo na stranski tir.
Pač verjetno rabim samo eno ornk brco v rito pa bo šlo! Tolažim se s tem, da samo to še opravim in začnem pisati prošnje in iskati delo, da bom lahko spakirala kovčke in šla na svoje z mojim lubijem, da končno zaživiva kot ptička, čeprav ne bo lahko in se s tem samo tolažim-verjetno bo realnost čisto drugačna...kaj bo prinesla prihodnost pa bomo še videli (sploh, ko gledam kar se dogaja v Grčiji in Španiji). Pač optimistično gledam v prihodnost, da se nekako motiviram. Sem pa sama zase pesimisti, kar je ravno problem, a ne.