nekako tako je, zdrzim ena 2 tedna, parkrat se zadrzim ( prvo teden je kriticen) potem pa nekako stece. ne zdi se mi vredno da bi posegala po sladkorju, pa tudi ze nekako pozabis obcutek kako jih je lepo jest
potem pa ko se znova zgodi dan prenajedanja, si spet v zacaranem krogu. problem je da jaz vse povezujem s hrano. ce grem naprimer s prijatelji ven in vem da ne smem pojest tistega cipsa ki ga natakarica prinese na mizo ,najrajsi ne grem niti s hise